Kosec – skrivnostni ptič iz prostranih travnikov

Bodi Eko
-
0
Kosec – skrivnostni ptič iz prostranih travnikov

Ptič kosec – ga poznate? Kosca, ptico, ki živi na prostranih travnikih in velja za eno najbolj skrivnostnih ptic. Tako je sramežljiv in tako dobro se zna skriti, da ga celo mnogi ornitologi še niso videli. Če boste tako naleteli na njega, vedite, da ste imeli gromozansko srečo. Svojo sramežljivost ob klicu izgubijo samice, a pogosteje ga boste slišali kot videli.

Sramežljivi kosec

Zelo rad se zadržuje na ekstenzivnih travnikih, poljih in neobdelanih njivah. Najbolj aktiven je ob zori in ob mraku, ves čas pa se rad zadržuje stran od ljudi in ves svoj čas preživi skrit med gostim travniškim rastjem, zvoki, ki jih spušča, pa so podobni brušenju kose ali celo regljanju žab, zato marsikdo celo misli, da je slišal žabe, pa se je v resnici oglašal kosec. Njegov glas ponese tudi do kilometer daleč in tisti, ki so ga imeli priložnost videti od blizu, trdijo, da se ga v njegovi bližini sliši na jakosti zvoka v diskoteki.

Ptič kosec

Čeprav se skriva pred ljudmi, pa je navezan na negnojene travnike, ki so bodisi suhi bodisi močvirni, a v vsakem primeru pozno košeni. Ker je selivka, se pri nas zadržuje od maja do avgusta, pozimi pa se greje v afriških stepah in savanah. Zaradi svojega življenjskega prostora, ki ga človek pogosto obdeluje, je tudi med ogroženimi vrstami, saj ga pogosto doleti neprijetna usoda. Ne le zaradi srečanja same živali s kosilnico, pač pa tudi zato, ker gnezdi med travo in tako košnja uniči gnezdo ali pobije mladiče, hkrati pa uničujemo še njegov življenjski prostor.

Usodno okolje in življenski prostor

Spada med vrsto ptic tukalic, razlikuje se le v tem, da ne naseljuje vodnih ali močvirnih področij. Zraste do trideset centimetrov v višino, krila pa razpne do dobrih petdeset centimetrov. Je kostanjevo rjave barve s kratkim koničastim repom. Hrano pobira s tal in je vsejedec, ki se prehranjuje s polži, žuželkami in deževniki, pa tudi semeni trav. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) se zavzema za koscu prijazne načine gospodarjenja s travniki in nanje opozarja in o njih pogosto tudi osvešča.

Število koscev v večini evropskih držav upada že vse od druge polovice devetnajstega stoletja, zato velja za globalno ogroženo vrsto. Kot smo že omenili, ga po eni strani ogroža intenzivna raba in s tem prezgodnja košnja in neustrezno gnojenje, po drugi pa zaraščanje zaradi opuščanja kmetijske rabe. Košnja v času, ko mladiči še niso sposobni zapustiti gnezda, lahko uniči polovico vseh mladičev.

Prava košnja

Ob vrnitvi koscev iz Afrike v začetku maja travniška vegetacija še ni dovolj razvita, da bi jim lahko nudila ustrezno zavetje. Zato se kosci v kratkem obdobju pred začetkom gnezdenja zadržujejo v vrbovih grmih in ob kanalih in jarkih, ki so zaraščeni z močvirskimi rastlinami. Skrivajo se lahko tudi na travnikih, ki jih prejšnje leto niso pokosili. Melioracijske jarke in obrežno zarast kanalov moramo postopoma očistiti v jeseni.

Dokler torej trava ni dovolj visoka, kosec potrebuje zavetje grmovja in grmičevja, zato jih ohranjajmo. Pa ne le tiste na robu travnikov, pač pa tudi osamele grme sredi travnika. Da bi koscem nudili prostor za življenje in gnezdenje, v primeru, da nimate grmičevja, pustite pas nepokošene trave ob robu travnika. DOPPS priporoča, naj bo širok vsaj pet metrov in dolg od sto do dvesto metrov.

Koščevi mladiči se ves čas zadržujejo v zavetju visoke trave in je ne zapustijo, pa četudi jim morda grozi nevarnost. To lahko pomeni, da nikoli ne prečkajo travnika, ki je že pokošen in da pred kosilnico vse do zadnjega bežijo med zavetjem visoke trave. Prav zato je košnja z roba travnika proti notranjosti lahko zanj (in tudi za druge travniške ptice) pogubna. Ker se na koncu lahko znajdejo v pasti sredi nepokošene zaplate sredi pokošenega travnika, ki pa ga – kot smo že povedali – ne bodo prečkali. Tak način košnje ubije tudi do 80 % vseh izvaljenih mladičev.

Koscu prijazna košnja

Koscem prijaznejša načina košnje sta košnja od sredine travnika navzven in košnja z ene strani travnika proti drugi. Oba načina košnje jim dajeta veliko več možnosti za preživetje.

Zanimivosti

  • Kosci, ki so uspešno prezimili v tropski Afriki in preživeli dolgo potovanje, se navadno vrnejo na področje, kjer so bili izvaljeni ali pa so prej že gnezdili.
  • Samci se iz varnega zavetja visoke trave oglašajo skoraj izključno ponoči, najbolj intenzivno med enajsto uro zvečer in tretjo uro zjutraj. Glasovi potihnejo, ko samec in samica oblikujeta nekaj dni trajajočo zvezo.
  • Samice izležejo od osem do dvanajst jajc, ki jih valijo same. Gnezda so tako dobro skrita, da jih plenilci redko najdejo. Še preden se valjenje začne, samec že kliče drugo samico.
  • Ko se mladiči izležejo, samice ostanejo z njimi približno dvanajst dni, mladež pa vzleti pri starosti meseca dni. Samice se navadno sparijo še drugič in izležejo drugo leglo; s tem ostanejo sedemnajst dni.
  • Ko se selijo v Afriko, se odpravijo ponoči in nad kopnim, torej kar čez Bližnji vzhod in Egipt.

Ljubezen do stopal

Bodi Eko
-
0

Noge so pomemben del telesa, če ne zaradi drugega že zato, ker cele dneve po svetu prenašajo našo celotno težo, mi pa na njih po navadi radi pozabimo – vsaj, kar se vsakdanjega negovanja tiče.

Redna nega nog in stopal je zelo pomembna. Predstavljajte si samo, kakšni bi bili, če svojega obraza ne bi negovali več kot teden dni. Zakaj bi bile torej noge izjema? Poleg tega je redna nega lažja in hitrejša od kasnejšega popravljanja težje odpravljivih napak. Svojim nogam morate posvetiti še več pozornosti po dolgotrajnem stanju ali hoji, v primeru prekomerne teže, neprimerne obutve ali če ste diabetik. V tem primeru naj vam bodo v pomoč nasveti strokovnjakov ter posebni izdelki za nego in higieno nog.

Nega stopal

Kurja očesa in otiščanci

Največkrat je vzrok za nastanek te boleče nadloge pretesna oziroma neprimerna obutev, težave pa se začnejo z žulji, nadaljujejo z otrdelo kožo in končajo s kurjim očesom. Le-ta največkrat nastanejo na konicah prstov, zunanji strani mezinca ali med prsti. Koža je tam zadebeljena, v sredini kurjega očesa pa je stržen. Pri otiščancih stvar ni tako huda, saj pokrivajo večja področja, po navadi pa se pojavijo na peti ali stopalu. Žal se lahko teh dveh nadlog sami le redko znebimo, saj načini odstranjevanja običajno ne prinesejo želenih rezultatov ali pa se težave ponovijo. Obstaja tudi možnost, da se pri odstranjevanju ranimo ali kožo okužimo, zato ni napačno, če svoje noge vsaj enkrat mesečno zaupamo v profesionalno nego, vmes pa stanje redno vzdržujemo po navodilih strokovno izobražene pedikerke. Na tržišču obstaja kar nekaj izdelkov za nego nog doma – recimo tekočine, obliži ali palčke, v katere so vpite sestavine proti kurjim očesom. Pri vseh teh pripravkih pa je treba paziti, da jih pustimo delovati predpisani čas ter postopek po potrebi ponovimo oziroma se natančno držimo priloženih navodil.

Žulji

Tudi žulji največkrat nastanejo zaradi pretesne obutve, premalo zategnjenih vezalk ali neprimernih nogavic. Žulje zaščitimo z obliži, ki jih je na tržišču več različnih vrst. Nekateri vsebujejo tudi snovi za hitrejše celjenje mehurja; kateri pa vam najbolj ustrezajo, boste najverjetneje ugotovili šele, ko boste preizkusili več različnih vrst. Žulje na palcu ali druge dele na bolj izpostavljenih predelih nog, pa je najbolje prelepiti z zaščitnimi blazinicami.

Trda in groba koža

Ne samo, da razpokane pete niso estetske (še posebej poleti, ko nosimo vedno bolj odprte čevlje), so tudi nadvse primerno gojišče za glivice, suha koža pa je dovzetnejša za različne infekcije. Tudi zato je redna nega stopal najboljša rešitev, za katero sploh ne potrebujete veliko časa, še posebej ko vam postopek enkrat preide v navado. Med vsakim umivanjem kožo na petah in podplatih podrgnite s temu namenjeno pilo, trdo gobico oziroma drugim temu namenjenim pripravkom. To seveda velja le v primeru, da so vaše noge že urejene in le vzdržujete stanje. V nasprotnem je potrebna bolj poglobljena nega, ki jo lahko izvedete sami ali se prepustite rokam pedikerke. Ko so vaše noge enkrat urejene, jih po vsakem umivanju namažite z negovalnim losjonom ali kremo, ki koži vrača vlago. Veliko pripravkom za nego nog so dodane snovi, ki poživljajo, osvežijo in zaščitijo, kot je recimo mentol. Na tržišču obstajajo tudi mazila za mehčanje trde kože in piling kreme, ki odstranijo otrdele plasti kože in pri redni uporabi preprečujejo nastajanje novih poroženelih plasti. Tudi glede tega boste morali sami ugotoviti, kakšen postopek nege vam najbolj ustreza.

Stopala

Znojenje

Znojenje je nekaj popolnoma naravnega in ga ne moremo v celoti preprečiti, niti to ne bi bilo zdravo. Lahko pa ga zmanjšamo ter se izognemo neprijetnemu vonju, ki ga povzroča razkroj bakterij. Kljub uporabi različnih kopeli, krem in pršil, ki delujejo deodorantno, pa je seveda zelo pomembno redno umivanje nog in menjavanje nogavic. Prekomerno potenje lahko zmanjšamo tudi z različnimi pripravki, kot so tekočine, posipi in geli, pri katerih je pomembno, da jih uporabljate v navodilih natančno predpisan čas.

Vraščeni nohti

Pri vraščenih nohtih si sami le težko pomagamo, zato je najbolje, da v takšnih primerih nego nog zaupate izkušeni pedikerki, ki vam bo svetovala tudi glede nege doma, saj se vraščeni nohti radi ponavljajo in je zato redna nega nadvse pomembna.

Glivična obolenja

Glivice so mikroorganizmi, ki uspevajo v temnem, toplem in vlažnem okolju, o glivičnem obolenju pa govorimo, kadar okužijo našo kožo. Ker glivice najdemo povsod, kjer je toplo in vlažno, se pravi v bazenih, savnah in javnih tuš kabinah, je še posebej pomembno, da greste tja vedno v natikačih ali drugi temu primerni obutvi. Okužba lahko na koži izzove draženje, pordelost in luščenje ali pa se pojavijo neprijetno srbenje, oteklost, mehurji in celo izrazito luščenje kože. Največkrat se glivično obolenje naseli na predele med prsti, najbolj pogosto pa je pri sladkornih bolnikih. Glivice se lahko pojavijo tako na stopalih kot nohtih ali obojem naenkrat. Proti nevšečnosti si lahko pomagate sami, tako da si noge umivate s kislimi mili, uporabljate brisačo (ki jo morate prekuhavati), svoje čevlje redno razkužujete, doma nosite čim bolj zračno obutev ter si noge seveda ustrezno zdravite. V lekarnah vam je na voljo veliko temu namenjenih mazil, krem, razpršil in posipov, ki jih je treba dosledno uporabljati. Na voljo vam je sicer tudi več naravnih receptov, recimo namakanje nog v kisu ter redno mazanje z mastno kremo, a ne delujejo vedno.

Preberite si tudi, kako si lahko sami pripravite osvežilno kopel za noge.

M. R., arhiv Zdravja

Medena detelja: dišeča pomoč oslabljenim venam

Bara Hieng
-
0
Medena detelja: dišeča pomoč oslabljenim venam

Medena detelja s svojim vonjem preganja molje in druge žuželke v omarah. A to ni njena edina koristna lastnost, ampak ji pripisujejo tudi nekatere zdravju prijazne lastnosti: blaži vnetja, zavira nastanek edemov in zveča venski in limfni pretok, zato njene blagodejne učinke marsikdo preizkuša ob kroničnem venskem popuščanju (krčnih žilah). Ker venski pretok spodbuja tudi hoja, je najbolje, da se po medeno deteljo sprehodimo.

Medena detelja

Kje raste medena detelja?

Medena detelja (Melilotus officinalis) je rastlina, ki jo najdemo po vsej Evropi in severni Aziji. Raste po prodnatih, grmovnatih krajih, obdelanih tleh, ob zidovih in poteh. Ta eno- ali dvoletnica je visoka približno 30 do 90 centimetrov. Iz njenega razvejanega stebla poganjajo na dolgih pecljih listi, sestavljeni iz treh ovalnih lističev z nazobčanimi robovi. Poleti se na vrhu stebel pojavljajo dolgi grozdi z majhnimi, rumenimi in prijetno dišečimi cvetovi. Njim sledijo majhni in jajčasti rumenorjavi plodovi.

Medeno deteljo lahko gojimo tudi doma na vrtu. Vzgojimo jo iz semen, ki jih posejemo jeseni ali spomladi. Medena detelja uspeva v dobro odcednih nevtralnih do alkalnih tleh in potrebuje veliko sonca.

Vonj po medu    Medena detelja

V zdravilne namene lahko uporabljamo stebla, liste in cvetove medene detelje.
Nadzemne dele rastline nabiramo v juliju, nato jih posušimo. Sušimo jih počasi v senci, nikoli pri umetni toploti, saj učinkovine nastanejo šele med sušenjem rastlin. Suho drogo hranimo v dobro zaprtih posodah. Ima prijeten vonj po medu (od tod tudi ime) in je v ustih sluznata.

  • Medena detelja vsebuje glukozid melilotozid. Spremeni se v kumarin, ki daje rastlini značilen vonj.
  • V njej so tudi flavonoidi.
  • Če je okužena s plesnimi, nastane v njej dikumarol, snov, ki preprečuje strjevanje krvi.

Posušeno medeno deteljo lahko uporabljamo za čaje, prevretke, prašek, suhe izvlečke in tinkture. Pogosto jo mešamo z drugimi rastlinami, ki krepijo krvne žile, kot so virginski nepozebnik (Hamamelis virginiana), divji kostanj (Aesculus hippocastaneum) in borovnica (Vaccinium myrtillus).

Medena detelja

Medena detelja krepi žile

  • Uporabljamo jo lahko pri težavah z venskim popuščanjem (krčne žile). H krepitvi krvnih žil pomaga njena učinkovina melilotozid.
  • Lajšala naj bi otekanje zaradi zastajanja tekočine (edem). Ena od raziskav je potrdila tudi, da lahko celo zmanjša otekanje nadlakti (limfedem) pri ženskah, ki so jih operirali zaradi raka dojk.
  • Da rastlina učinkovito blaži vnetja, so potrdile nekatere raziskave na živalih. Zato jo lahko uporabljamo pri ranah, modricah, izpahih in izvinih ter za lajšanje revmatizma.
  • Flavonoidi v rastlini naj bi pomagali pri lajšanju prebavnih motenj.
  • Kadar je prisoten dikumarol, ki preprečuje strjevanje krvi, jo lahko uporabljamo tudi pri zdravljenju tromboze. Ob tem pa se moramo zavedati, da nikakor ne more in ne sme zamenjati rednega zdravljenja z zdravili proti strjevanju krvi in zdravniškega nadzora.

Kaj, koliko in kdaj

Proti hemoroidom, krčnim žilam, težkim nogam, zastajanju tekočine in prebavnim motnjam lahko uživamo poparek, kapsule ali tinkturo na osnovi medene detelje. Pri izpahih, modricah in krvavitvi pa medeno deteljo uporabljamo za obkladke. Za zunanjo uporabo so za preprečevanje krčnih žil in za odpravljanje podplutb na voljo še razna mazila na osnovi medene detelje.
Medena detelja
POPAREK pripravimo tako, da žličko posušenih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati pet minut, nato precedimo. Popijemo tri do štiri skodelice na dan.
KAPSULE (s 50 miligrami praška) jemljemo trikrat na dan, in sicer po eno do dve kapsuli med jedjo.
TINKTURO uživamo tako, da 35 kapljic nakapamo v kozarec vode in pijemo med jedjo trikrat na dan.
OBKLADEK pripravimo tako, da 20 gramov posušenih cvetov stresemo v 100 mililitrov vode, zavremo in kuhamo 15 minut. Če je obkladek namenjen lajšanju izpaha ali modric, namočimo krpo v toplo tekočino in obkladek dvakrat ali trikrat na dan položimo na prizadeto mesto. Če ga bomo uporabili za ustavljanje krvavitve, tekočino prej ohladimo.
KOPEL ustvarimo tako, da vodi dodamo poparek, narejen iz stotih gramov suhe droge, ki naj stoji 15 minut. Kadar ga uporabljamo pri obolenjih ven, pazimo, da kopel ni prevroča. Ima poživljajoč in krepčilen učinek.

Ni za vse

Ker utegne biti v medeni detelji dikumarol, naj ljudje s težavami pri strjevanju krvi ali tisti, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi, medene detelje ne uživajo. Tudi sicer vedno jemljemo le majhne odmerke, saj kumarin v velikih količinah lahko poškoduje jetra. Pri prevelikih odmerkih se lahko zaradi vsebnosti kumarina pojavita tudi glavobol in bruhanje.

Biotska raznovrstnost na vrtu

Robert Mabič
-
0
Biotska raznovrstnost na vrtu

Stari garteljci so bili vedno polni in pisani najrazličnejših rastlin, gojenih za v lonec in kar tako, zgolj da polepšajo. Takšni pa so privabili tudi mnoge večje in manjše živali, da so tu ali našle dom ali pa prihajale le občasno.

Kasneje so takšni vrtovi obveljali za staromodne in ljudje so začeli posnemati sodobno poljsko pridelovanje; ravne linije in uporabo kemičnih sredstev. Sprva so pesticidi veljali za božji dar in pridelki so se zares začeli povečevati, vendar so postajali vse bolj izraziti tudi njihovi številni škodljivi stranski učinki. Okolje se je začelo spreminjati in kar naenkrat je bilo ptičjega petja vse manj, manjše živali so izginile, namesto njih pa so se močno razmnožile tiste, ki so bile prej v manjšini. Tako smo postali ujeti v začaranem krogu odvisnosti od kemičnih sredstev, brez katerih ne znamo več pridelovati ne samo na velikih, temveč tudi na manjših površinah, kot so hišni vrtovi.

Monokulturno pridelovanje

Morda na večjih površinah res ne gre drugače, a zakaj bi takšen način pridelovanja oponašali tudi na naših vrtovih. Posnemanje narave je težje, čeprav se nam zdi na prvi pogled vse tako enostavno. Vendar ustvariti kombinacijo rastlin, ki bodo medsebojno uspevale v harmoniji z ustvarjanjem združbe in bo ta zanimiva tudi za drugo življenje, nikakor ni lahko. Poznati moramo namreč vsako rastlino posebej, tega pa se ne moremo naučiti čez noč. Velike njive z monokulturnim pridelovanjem koruze, ki lahko vztraja na enem mestu brez kolobarja tudi nekaj let, so biotsko zelo revne. Pa ne samo zaradi takšnega načina pridelovanja, temveč tudi zaradi obilne pomoči kemije, brez katere kulturne rastline ne bi imele nikakršnih možnosti. Če pogledamo sama tla, ta z leti uporabe kemije izgubijo večino življenja v obliki drobnih mikroorganizmov, ki so odločilni za rodovitnost.

Viotska raznovrstnost na vrtu in koristne žuželke

Domači vrt

Okolje okrog nas je vse bolj obremenjeno, zato se vsak dan več ljudi odloča za ustvarjanje svojega koščka narave na domačem vrtu. Zanj ne potrebujemo velikih površin, za ureditev bivalnega prostora pa lahko uporabimo čim več različnih rastlin. Tako naš vrt ne bo zgolj prostor za gojenje rastlin, ki jih imamo radi, temveč bo tu našlo svoj dom tudi veliko živali. Nekatere med njimi so lahko našim rastlinam tudi škodljive, zato moramo ustvariti takšne pogoje, ki bodo prijazni tudi do njihovih predatorjev.

Ustvarjanje prijaznega okolja za živali

Že majhen vodni predel bo privabil različne živali, od žuželk do večjih žab, ki se bodo hranile z njimi. Celo belouška si lahko najde tu svoj dom, ki pa se je ne smemo ustrašiti, saj je zelo koristna. Na vrtu posadimo številne listopadne grmovnice in drevesa, ki so zanimiva večji del leta bodisi s cvetenjem, plodovi ali barvo listja. Živa meja ni idealna samo za označevanja naše posestvi in prehoda med posameznimi deli vrta, temveč bo tu našlo zatočišče tudi veliko živali. Živa meja iz kleka je za privabljanje življenja dokaj primerna, saj se kot listopadna mnogo bolj obnese od zimzelenih. Odpadlega listja se lotijo številni našim očem nevidni organizmi, tem pa sledijo večji.

Živali na vrtu čebele

Izbor rastlin

Cvetenje, plodovi in zavetje so pomembne lastnosti, koristne ne samo v okrasne namene, temveč pritegnejo življenje v naš vrt. Uporabimo lahko tudi avtohtone rastline, ki bodo bistveno doprinesle k ustvarjanju naravnega videza vrta. Lepa trata ni nujno, da je samo tista, ki je brezhibno in redno košena. Naraven videz travnika z bogastvom cvetlic, ki je zaradi intenzivnega kmetijstva in rabe herbicidov vse bolj redek pojav, je prav tako zelo zanimiv. V jeseni posadimo vanj čebulnice, kot so tulipani, narcise, okrasne čebule in druge, ki prispevajo svoj delež k barvitosti takšne zasaditve s spomladanskim cvetenjem.

Mnoge trave so najlepše takrat, ko cvetijo, obilje semen pa privablja številne ptice, ki mimogrede pospravijo tudi marsikaterega škodljivca. Divje čebele in čmrlji so še posebej koristni zaradi vloge pri opraševanju rastlin, z njihovo prisotnostjo pa bo tudi naš užitni vrt bolj poln raznovrstne zelenjave in sadja. Privabili jih bomo s postavitvijo posebnih hišk ali hotela za žuželke, kjer bodo našle dom in prostor za razmnoževanje. Te hiške so lahko lično oblikovane in pobarvane, lahko pa je to le kup naloženega vejevja in drv, kjer se najde ogromno prostorčkov za številne stanovalce.

Tudi odmrlo drevo, ki ga prerašča vednozeleni bršljan, je lahko pribežališče za številne živali, metulje pa bomo privabili z metuljnikom. Zelišča in dišavnice so priljubljena paša za čebele, obenem pa ugodno vplivajo na rastline, ki so v njihovi bližini. Omenim naj samo komarček, navadni pelin, žajbelj, ognjič, luštrek in koperc. Plevelne rastline nam vzamejo veliko časa, ko jih odstranjujemo, vendar so mnoge med njimi lahko prav koristne. Navadna kopriva privablja  posebne metulje in druge žuželke, ki so zelo koristne, zato naj tudi kopriva najde svoj prostor v kakšnem kotu vrta. Uporabili pa jo bomo tudi pri pripravi naravnega insekticida in gnojila za naše rastline.

Zdravo okolje je pomembno tako za bivanje kot pridelovanje in tega se vse bolj zavedamo. Zato naj užitne in okrasne rastline uspevajo v mešanih zasaditvah – za privabljanje življenja.

Travniške rastline in živali – kralji in kraljice travnikov

Bodi Eko
-
0
Travniške rastline in živali – kralji in kraljice travnikov

Ali poznate številne travniške rastline in travniške živali? Sprehajanje po lepih travnikih je ena najboljših meditacij. Seveda vam za to priporočamo, da mobilne telefone in skrbi pustite doma in se raje posvetite opazovanju okolice, prisluhnete ptičkom in se preprosto zleknete na mehko travo ter spoznavate svet okrog sebe.

Travniške rastline

Travniške rastline

Se spomnite, kako so vas v osnovni šoli učili imen, značilnosti in lastnosti številnih travniških rastlin in živali? Ste tudi vi zbirali rožice za herbarij in potem zraven z velikimi črkami pisali ‘travniška kadulja’, ‘ivanjščica’, ‘travniška zlatica’ in podobno? Pravzaprav je zanimivo, kako hitro lahko pozabimo na veselje, ki nam ga lahko prinese travnik za hišo, pisani cvetovi sredi zelenja in majhne živalce, ki plezajo po njih.

Regrat in koprive

RegratKot otroci nikdar nismo razumeli naših mam, ki so veselo in navdušeno nabirale regrat, ki so ga potem zvečer v solati silile pred nas otroke. A ta nazobčana rastlinica je v ljudskem izročilu in modrosti dobro znano živilo, pa tudi zdravilo. Pri nas si regrat najraje privoščimo v solati, nekateri pa iz njega skuhajo celo juho. Njegove liste si lahko priprete v sendvič, da bolj zahrusta, hkrati pa nam da toliko zdravih snovi, ogromno vitaminov in rudnin, pravijo pa, da celo upočasnjuje staranje. Ker spodbuja odvajanje vode, tako pomaga tudi delovanju ledvic in menda celo mehurja, prav lahko pa tudi pomaga topiti odvečne kilograme in celulit. Najbolj užitni so listi, čeprav mnogi ljudje uživajo tudi korenine in celo cvetove (vendar te bolj v zdravilne namene!), ki se v svoji rumenosti razbohotijo v aprilu. Ko odcvetijo, nastanejo dobro znane regratove lučke, ki jih lahko odpihnemo. Nabiramo ga maja, junija in pa v jeseni. Lahko ga posušite in uporabite za čaj, če pa korenino prepražite, je menda učinkovit nadomestek kave. Krepi tudi jetra in pomaga pri težavah z žolčnimi kamni in zaprtju. Kot večina zelene listnate zelenjave je zelo priporočljiv za ljudi, ki se borijo s pomanjkanjem železa.

Druge zanimive travniške rastline, ki nam pogosto delajo tudi preglavice kar ob cesti ali na robu travnika, pa so koprive. Zagotovo ste že slišali zgodbo o moškem, ki je padel v koprive in bil ozdravljen revme? Te pekoče in skeleče rastline so v kombinaciji (ali pa posebej) z regratom naravnost izvrstne za razstrupljevanje in čiščenje telesa. Koprivo že od nekdaj uporabbljajo za čiščenje krvi, proti slabosti in za pospeševanje prebave in izločanja seča. Dolgo časa smo se je izogibali in celo bali, a naše babice so že generacije pred tem vedele, da so zdrave in celo okusne. Tako kot regrat so polne železa in priporočljive za slabokrvne ljudi. Med nabiranjem moramo paziti na to, da ne poberemo mrtve koprive, ki ni tako priporočljiva za uživanje. Navadno zato iščemo veliko koprivo, ki jo (čisto za vsak primer) lahko prepoznate glede na odtrgano steblo. Mrtva kopriva ima namreč okroglo, tista, ki jo iščemo mi, pa štirioglato. Za nabiranje je najbolj priporočljiva tehnika Daria Cortesa, ki pravi, naj vršiček rastline z dvema ali termi pari listov previdno odtrgamo in liste pogladimo na spodnji strani v smeri vrha. To nekajkrat ponovite, potem pa jo povaljajte med dlanema in tako kopriva ne bo pekla! Ko jo kuhate, pa vode ne odlijte, saj bi tako zlili stran cel kup koristnih snovi. Če jih naberete v večjih količinah, pa priporočamo, da jih posušite in zmeljete v prah ali celo zamrznete. Iz njih lahko naredite okusno ‘špinačo’.

Zdravilne rastline

Na travniku pa poleg užitnih najdete še cel kup zdravilnih rastlin. Moj stari ata jo še danes rad mahne za hišo in se sprehaja po travnikih ter nabira rožice za svoje tegobe. Saj veste, kako je rekel Kosobrin: »Za vsako bolezen rožica raste!« In čeprav je včasih lažje odkorakati v lekarno in tam povedati, kaj vas muči, vam priporočamo, da se včasih vseeno lotite kakšnega nabiranja zelišč, ustvarjanja obkladkov in pripravljanja čajev, da si pomagate s tistim, kar nam je dala sama Mati Narava.

Prava kamilica sprošča vetrove  in blaži krčne bolečine, učinkuje pa tudi kot zelo nežen sedativ. Blaži vnetja, tudi sluznična, pri katerih se sprošča gnoj ali sluz, in razkužuje, hkrati pa skrči prizadete tkivne površine in tako omeji bolezenski proces. Dobra je za razstrupljanje bakterijskih strupov in kožno presnovo ter s tem tudi celjenje ran. Učinkovita je pri prebavnih težavah zaradi nervoze, pri driski zaradi živčnosti, potovalni slabosti in nemiru. Za zunanjo uporabo pa se k njej obrnemo za blaženje kožnih vnetij, celjenje ran in lajšanje bolečin in oteklin. Če vdihujete njeno soparo, vam o pomagala pri vnetju obnosnih votlin in gornjih dihalnih poti.

Navadna arnika je dražilo, ki pridno prekrvavi kožo ali sluznice in tako tudi  v obolelem tkivu prepreči krvni zastoj ter pospeši vsrkanje zunajžilne krvi ter v tkivo prinaša hrano in bele krvničke, hkrati pa vpliva tudi na podkožne bolezenske procese. Prav zato jo lahko uporabite za obkladke pri kožnih vnetjih po piku žuželk, oteklinah, zvinih, podplutbah, mišičnih in sklepnih bolečinah in ožigih meduz ter za celjenje ran. Pomaga tudi pri ozeblinah, živčni plešavosti in celo zlati žili. Nikoli pa je ne smete vzeti notranje, razen v ustreznih homeopatskih razredčenjih. Če ste alergični na kamilico, ognjič ali rman pa boste skoraj zagotovo tudi na arniko.

Lep rumen cvet ognjiča uporabimo za pomirjanje krčev in vnetja črevesja in želodca ter celo mehurja, ledvic in ženskih spolnih organov, saj pospešuje znojenje in izločanje vode. Zaustavlja krvavitve in hkrati pomaga izločiti zaostalo menstrualno krvavitev. Veliko bolj učinkovit je za zunanje zdravljenje, na podoben način kot arnika. Z njim si pomagajte pomirit vneto ustno in žrelno sluznico, blažiti modrice, opekline in preležanine ter celo razširjene vene na nogah. Pomaga tudi pri gnojnih kožnih turih in ranah, ki se teže zacelijo.

Materina dušica ali timijan
Tudi materina dušica pomaga odganjati težave z vetrovi, povzroči pa popuščanje krčev gladkih mišic. Na eni strani pomirja kašelj in na drugi olajšuje izkašljevanje. Uničuje bakterije in tudi zajedavce (predvsem gliste in trakulje) ter zajezi razvoj bolezni ali okužbe, celo krvavitve. Naše babice so jo najpogosteje uporabljale za prebavne težave, drisko in močenje postelje pri otrocih, vnetju grla in mandljev ter astmi, bronhitisu in oslovskemu kašlju. Olja materine dušice nikar ne uporabljajte notranje, predvsem ženske pa se mu izogibajte, saj je znana po tem, da spreminja menstrualne cikluse.

Travniške živali – pikapolonica in njeni prijatelji

Ne le rastline, tudi travniške živali so tiste, ki kraljujejo na teh brezmejnih področjih zdravja, veselja in miru. Praktično kamorkoli stopimo, lahko srečamo mravljico, polža, ježa ali različne metulje in prav vsi so neizmerno pomembni za raznolikost tega življenjskega prostora in za ohranjanje življenja naše narave in celotnega ekosistema.

Mravlje, denimo, so vsejede živali, ki se običajno sicer hranijo z rastlinsko hrano, a občasno plenijo druge živali. Za nas znajo biti mravlje neprijetna nadloga v hiši, ko pridejo ropat naše zaloge hrane, a od njih bi se lahko marsičesa naučili. Delajo skupaj, razdelijo si delo in živijo v dobro urejenih kolonijah. Mravlje na vrtu se prehranjujejo tudi z medeno roso, ki jo izločajo listne uši.  Velika rdeča mravlja se hrani z majhnimi žuželkami in tako preprečuje škodo, ki bi jo lahko naredile na gozdnem drevesu. Njihova sposobnost ritja skozi zemljo je nujna za cikel prehranjevanja, hkrati pa so tudi same hrana za številne ptice, mravljinčarje, žabe in druge živali.

Polži se prav počasi in leno premikajo po travniku, ko pa vas zagledajo, se radi skrijejo v svoje hišice. V večini jedo liste, rastline in druge zelene površine, morda pa vas bo presenetilo tudi dejstvo, da se lahko pregrize celo skozi apnenec. To sestavino namreč potrebujejo za svojo hiško, ki je zgrajena s pomočjo kalcija. Njegovi naravni sovražniki so ptice, ježi, žabe, tudi kokoši in goske. Polži so lahko tudi nezaželeni na našem vrtu, če se lotijo našega pridelka, vendar se jih lahko znebimo na ekološki način.

Pikapolonica
Med najbolj ljubke travniške živali spadajo pikapolonice, ki jih ima rad prav vsak. No, vsaj dokler se v gromozanski jati ne lotijo njegovega pridelka. Te rdeče ali rumene živalce, ki prinašajo srečo, pospravijo neznansko količino insektov, ki bi drugače lahko uničili veliko več naših lepih vrtnih pridelkov. Pikapolonice so tako pravzaprav plenici, obožujejo pa listne uši in pršice ter jajčeca hroščev in drugih nepridipravov. Hkrati pa obstajajo različne vrste pikapolonic in znanstveniki se muzajo vegetarijanskim pikapolonicam, ki so marsikateremu vrtičkarju že povzročile težave. Vseeno pa je njihova primarna funkcija uničevanje sovražnikov naših vrst, zato ni presenetljivo, da jih ponekod že prodajajo v vrtnih centrih.

Bela Vrba – Naravni aspirin, ki učinkovito lajša bolečine

Bara Hieng
-
0
Bela Vrba – Naravni aspirin, ki učinkovito lajša bolečine

Bela vrba (Salix alba) je zdravilna rastlina, ki so jo včasih s pridom uporabljali za lajšanje bolečin, saj vsebuje podobno snov kot aspirin. Leta 1828 so nemški in francoski znanstveniki izolirali glavno učinkovino v vrbi – salicin. Deset let pozneje so iz njega izdelali salicilno kislino, kemijsko sorodnico močnejšega protibolečinskega in protivnetnega zdravila – acetilsalicilne kisline, bolj znane pod imenom aspirin. A nekateri še danes bolečine, če le niso prehude, lajšajo s pripravki iz vrbovega lubja.

Ključni poudarki:

  • Bela vrba vsebuje salicin, snov sorodno aspirinu, ki telo pretvori v salicilno kislino in lajša bolečine.
  • Uporablja se lubje bele vrbe v obliki čajev, kapsul ali tinktur — učinkuje počasneje kot aspirin, a z manjšimi neželenimi učinki.
  • Preparati niso primerni za vse, previdnost velja pri alergiji na aspirin, nosečnosti, dojenju ali zdravilih.

Bela vrba uspeva v Evropi, srednji Aziji in severni Afriki. Najpogosteje raste v bližini voda – na barjih in močvirjih, ob poteh rek in potokov. Zraste od 20 do 25 metrov visoko. Njeno deblo doseže premer do 60 centimetrov.

  • Lubje je na deblu sivo in z leti razpoka, medtem ko je na vejah gladko in svetlejše sive barve. Krošnja drevesa je velika in sestavljena iz značilnih dolgih visečih vej. Mladi poganjki so rdečkaste barve in so izredno upogljivi.
  • Listi so suličasti in dolgi od sedem do deset centimetrov. Na obeh koncih so zašiljeni. Po zgornji strani so svetleče zeleni in po spodnji poraščeni z gostimi kratkimi belimi dlačicami. Ravno po značilni beli barvi spodnjega dela listov je to drevo dobilo ime bela vrba. Listni peclji so kratki in listni rob je drobno narezan.
  • Bela vrba cveti marca in aprila. Cvetovi so združeni v mačice. Moške mačice so dolge okoli sedem centimetrov in imajo po dva prašnika in rumene prašnice. Ženski cvetovi so manjši in rahlo povešeni. Cvetovi se pojavijo približno ob istem času kot listi.
  • Plodovi bele vrbe so majhne okroglaste tvorbe, polne semen, ki imajo na zgornjem koncu šopke majhnih belih dlačic.

Bela vrba deluje blago in počasi

V zdravilne namene uporabljajo vrbovo lubje. Skorjo je treba olupiti spomladi z mladih vej dreves, starih od dve do pet let, jo dobro posušiti in hraniti v zaprtih posodah. Suha skorja bele vrbe ima značilen aromatičen vonj in grenek, trpek okus. Vrbovo lubje vsebuje salicin, ki ga telo pretvori v salicilni alkohol in nato v dobro znano protivnetno snov – salicilno kislino. Bela vrba deluje počasneje in je šibkejša kot acetilsalicilna kislina, a njeni učinki trajajo dlje in imajo manj slabih učinkov na želodec.

Poleg salicina so v vrbovem lubju še flavonoidi in protoantocianidini (zgoščene čreslovine), ki slovijo po svojih celilnih lastnostih. Vrbove mačice imajo estrogeno delovanje, ki pa ga doslej niso izkoriščali. Vrbovo lubje dobimo na tržišču v obliki kapsul, tablet, praška, kot posušeno zel oziroma čaj ter kot tinkturo. Če je le mogoče, kupite izvleček lubja bele vrbe, ki vsebuje 15 odstotkov salicina. Bela vrba je pri ljudeh pogosto zamešana z drugimi rastlinami, ki blažijo vnetja, kot sta vražji krempelj (Harpagophytum procumbens) in črni ribez (Ribes nigrum).

Vrba, drevo
Vrbov les je mehak in primeren za obdelavo. Ker vrbe hitro rastejo, jih danes pogosto gojijo in iz njih pridobivajo celulozo za izdelavo papirja.

Bela vrba zdravi od glavobola do driske

Bela vrba ima številne učinke, med katerimi najpogosteje omenjajo blaženje vnetja, bolečin in zniževanje povišane telesne temperature. Nekateri menijo, da bi morali njen pripravek imeti v svoji domači rastlinski lekarni predvsem bolniki z revmatičnimi težavami. Med drugim jo priporočajo:

  • pri povišani telesni temperaturi. Japonski znanstveniki so leta 2002 izvedli poskuse, ki so potrdili, da salicilna kislina (nastala med pretvorbo salicina v črevesju) znižuje povišano telesno temperaturo, ne da bi škodljivo vplivala na želodec.
  • za celjenje ran in razjed, saj naj bi delovala razkužilno
  • za pomoč ob driski in proti črevesnih okužbah
  • ob gripi
  • pri vnetjih dlesni in mandeljev – lahko grgramo čaj na osnovi vrbovega lubja.
  • za lajšanje osteoartričnih težav. V Nemčiji so leta 2001 raziskovalci potrdili, da vrbovo lubje zmerno lajša bolečine pri ljudeh z osteoartritisom. Druga, nedavna raziskava je potrdila, da je uporaba lubja bele vrbe tudi varna. Med 41 bolniki z dolgoletnim artritisom, ki so dva meseca dobivali lubje bele vrbe (pa tudi druga zelišča), so le trije imeli neželene posledice, na primer glavobol ali želodčne težave, vendar so se tako odzvali tudi tisti, ki so jemali placebo.
  • pri materničnih krčih, neredni menstruaciji.
Vrbovi listi
Dolge enoletne ali dvoletne šibe so osnova za izdelavo pletarskih izdelkov. Izdelava košev, košaric in opletanje steklenic so bila včasih zimska opravila in dodatni vir zaslužka za kmete.

Bela vrba – Grenko zdravilo

Bela vrba ima grenak okus. Proti vročini, gripi, glavobolu, bolečinam in revmatizmu naj bi uporabljali prevretek, kapsule ali tinkturo na osnovi bele vrbe. A ker lubje vsebuje le odstotek salicina ali manj, bi verjetno morali popiti več litrov prevretka, da bi učinkoval. Zato je bolj smiselno jemanje kapsul, praška ali tinkture s standardiziranim izvlečkom. Tako jemanje je lažje tudi zato, ker ima lubje grenak okus. Za zdravljenje razjed in ran priporočajo obkladke na osnovi bele vrbe. Pri revmatičnih težavah si lahko pripravimo kopel, pri potenju rok in nog ali pri belem toku pa delne kopeli. Proti materničnim krčem in bolečim menstruacijam uživamo poparek.

Mazilo na osnovi bele vrbe je primerno za vtiranje v kožo pri bolečinah mišic in sklepov ter pri površinskih ranah. Navodila za pripravo oziroma jemanje so naslednja:

PREVRETEK pripravimo tako, da enega do tri grame lubja stresemo v skodelico mrzle vode. Zavremo, kuhamo 10 minut, nato precedimo in trikrat na dan popijemo pred jedjo po eno skodelico.

POPAREK. Pet gramov poganjkov in/ali listov prelijemo s skodelico vode. Namakamo 10 minut, nato precedimo in popijemo skodelico pred vsakim obrokom (ali skodelico pred spanjem proti nespečnosti).

KAPSULE (260 miligramov praška vrbovega lubja). Trikrat na dan vzamemo tri kapsule s kozarcem vode.

TINKTURA. Spijemo po 40 kapljic v kozarcu vode trikrat na dan.

OBKLADEK pripravimo tako, da krpo namočimo v prevretek in nato položimo na prizadeto mesto dva- ali trikrat na dan.

KOPEL. Pripravimo nekoliko močnejši prevretek iz 100 gramov vrbove skorje v litru vode. Pokrit naj stoji 20 do 30 minut, ki ga dodamo kopeli.

Bela vrba ni za vse

Bela vrba deluje zdravilno, vendar kot pri vseh zdravilnih rastlinah, tudi pri njej previdnost ni nikoli odveč. Ne jemljite lubja hkrati z aspirinom ali nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, saj lahko dodatno poudari njihove stranske učinke. Tudi uporaba pri otroku ali mladostniku, mlajšem od 16 let, iz varnostnih razlogov ni primerna zaradi sorodnosti z acetilsalicilno kislino, za katero je znano, da pri otrocih lahko povzroči nevarno bolezen jeter ali možganov, tj. Reyev sindrom, ki je lahko usoden.

Preveliki odmerki bele vrbe lahko povzročijo slabost, bolečine v želodcu in črevesju, omotico in kožni izpuščaj. Če opazite kateregakoli od teh znakov, zmanjšajte količino ali zelišče sploh nehajte jemati. Če znaki ne izginejo, se posvetujte z zdravnikom. Čezmerna uporaba prevretka lahko povzroči ustni oprh (sor). Čreslovine (tanini), ki jih vsebuje, pa lahko dražijo želodčno in črevesno sluznico.

Vrbovo lubje ni primerno za nosečnice ali doječe matere, otroke ali bolnike z astmo, želodčno razjedo, s sladkorno boleznijo ali z obolenjem ledvic in jeter. Vrbe tudi ne smejo jemati ljudje, ki so alergični na salicilate (na primer na aspirin). Ne sme se je jemati hkrati z zdravili za odvajanje vode, zniževanje krvnega tlaka ali za redčenje krvi.

Vrbovo lubje
Pater Simon Ašič je »nesrečnikom, ki se ubadajo s prhljajem«, svetoval, naj si lase umivajo s prevretkom iz vrbovega lubja in listov. Bela nadloga naj bi bila kmalu preteklost. Izvleček iz vrbovih mačic pa naj bi koristil nespečnim in slabotnim ljudem ter ljudem, ki so spolno prerazdraženi.

Protibolečinska zelišča

Če vam bela vrba ne pomaga, lahko za lajšanje bolečin poskusite z drugimi zelišči, na primer brestovolistnim osladom (Filipendula ulmaria), belim vratičem (Tanacetum parthenium), ingverjem (Zingiber officinale), mačjim krempeljcem (Uncaria tomentosa, U. guianensis) ali kurkumo (Curcuma longa).

Iz zgodovine

Pripravke iz lubja bele vrbe in nekaterih njenih sorodnic so kot zdravilo za zbijanje temperature, lajšanje oteklin in bolečin ob vnetjih sklepov poznali že Egipčani in Sumerci. V antiki pa je tako zdravilo opisal Hipokrat. Tudi na Kitajskem že stoletja poznajo zdravilne učinke lubja bele vrbe. Na Zahodu pa so šele v 18. stoletju odkrili, da lubje te rastline lajša bolečine in znižuje telesno temperaturo.

Klinične raziskave bele vrbe pri osteoartritisu

V najnovejših kliničnih raziskavah (Maj 2025) so standardizirani izvlečki bele vrbe dosegli primerljivo učinkovitost proti ibuprofenu pri lajšanju vnetij in bolečin pri bolnikih z osteoartritisom kolena. V randomizirani 12-tedenski študiji v Ukrajini so 120 bolnikov s stopnjo II–III osteoartritisa prejemali dnevno 240 mg salicina iz izvlečka bele vrbe ali 1.200 mg ibuprofena. Rezultati so pokazali, da je bolečina pri skupini z vrbinim izvlečkom padla s povprečno 7,4 na 3,1, pri ibuprofenskih pacientih pa s 7,6 na 3,0 (Δ = 4,3 vs. Δ = 4,6); izboljšanje sklepne funkcije (WOMAC) in zniževanje markerjev vnetja (CRP, IL-6, TNF-α) sta bila med skupinami statistično primerljiva. Omeniti velja, da je skupina z vrbinim izvlečkom poročala manj stranskih učinkov (10 % proti 25 %) — predvsem prebavnih težav. (Researchgate)

Nova spoznanja o bioaktivnih učinkih in kakovosti

Poleg kliničnih dokazov so se raziskave usmerile tudi v fizikalne in bioaktivne lastnosti bele vrbe. V raziskavi razvoja standardov kakovosti so avtorji predstavili nov kontrolni sistem za steblo Salix alba, ki vključuje zahteve po mednarodnih farmacevtskih standardih (API), kar omogoča bolj zanesljivo, homogenizirano uporabo izvlečkov. (Sciencedirect) Dodatno pa so raziskovalci poudarili antimikrobne učinke etanolnega izvlečka vrbe — pri čemer so izolirali fenole, flavonoide in druge bioaktivne spojine, ki zavirajo rast mikroorganizmov.

Acai jagode – čudežni plodovi za energijo in zdravje

Bodi Eko
-
2
Acai jagode – čudežni plodovi za energijo in zdravje

Vedno bolj so priljubljene acai jagode, sijoči črni plodovi, ki rastejo na visokih palmah in v sebi skrivajo celo bogastvo zdravilnih snovi. S snovmi, ki se skrivajo v njih si lahko izboljšate presnovo in povišate energijo, očistite telo in celo izboljšate spanec. Brazilci acai jagode poznajo že od nekdaj in skoraj petdeset odstotkov njihove prehrane vsebuje vsaj kanček acai jagod.

Bleščeči črni plodovi so okrogli in spominjajo na grozdje, a so malce manjši in manj mesnati. Navadno rastejo na vejicah in v latih, v katerih je lahko tudi od 500 – 900 jagod. Južnoameričani si z njimi bogatijo jedilnike že stoletja in še dlje, mi pa smo jih odkrili pred približno desetimi leti. Niso brez razloga označene kot superhrana, saj vsebujejo vse polno snovi, ki nam pomagajo pregnati in odgnati takšne in drugačne nadloge.

Acai jagode za hujšanje

Veliko uspeha acai jagod pripisujejo celo televizijski kraljici Oprah, ki se je z njihovo pomočjo pred tremi leti lotila topljenja odvečnih kilogramov oziroma hujšanja. Čeprav so sprva vsi proizvajalci napadli to priložnosti in ji pripisovali uporabo raznolikih acai produktov, zato se je Oprah odločila tožiti kar štirideset podjetij, ki so se hvalisale z njo. Pa vendar naj bi s pomočjo acai jagod in njihove izjemne sposobnosti razstrupljevanja in izgubljanja kilogramov lotila preoblikovanja svoje postave.

Acai jagode namreč vsebujejo ogromno količino antioksidantov. Čeprav vsi vemo in mediji veliko govorijo o pomembnosti antioksidantov, jih moramo vedno znova omeniti tudi zato, ker so ključni za številne (zdrave) procese v človeškem telesu. Odganjajo namreč proste radikale, ki v našem telesu povzročajo veliko nepravilnosti in težav, med drugim rakava obolenja, degenerativne bolezni in celo prezgodnja staranja. Ker pa prosti radikali upočasnjujejo tudi presnovo, so zato v veliki meri odgovorni tudi za pridobivanje kilogramov, acai jagode pa posledično za njihovo topljenje.

Razstrupljanje z acai jagodami

Vse tisto, kar si radi ‘privoščimo’ in vsakič, kadar gremo malce čez rob in se predamo dolečnim pregreham, se to naloži v našem telesu kot na kreditno kartico. Naj gre za cigarete, alkohol, mastno ali hitro hrano, rafiniran sladkor ali pa premalo spanja. In kot pri kreditni kartici tudi tu telo enkrat izstavi račun. Čeprav vas ne spodbujamo pri tem, da bi se prenajedali potem posegali po acai jagodah, vam lahko zaupamo, da so izredno učinkovite pri čiščenju in razstrupljanju naših teles vseh strupov. Hkrati tudi izboljšajo prekrvavitev in ker nas napolnijo s hranili, nas napolnijo tudi z energijo.

Acai jagode so najboljše od julija do decembra, ko zorijo. Ker so nasitne, jih v Južni Ameriki zelo radi uživajo, najpogosteje si iz njih pripravijo pire ali pa sok, oba sta zelo okusna. Te ribezu podobne jagode imajo v stotih gramih okrog 250 kalorij, a hkrati 50 gramov ogljikovih hidratov, v katerih je veliko vlaknin, 30 odstotkov zdravih maščob in 10 odstotkov beljakovin. Čeprav vsebujejo tudi vitamine A, B, C in E ter številne minerale kot so kalcij, železo in fosfor, pa je vse to odvisno tudi od njihove obdelave. Na tržišču že najdete veliko različnih izdelkov iz acai jagod, od kaše do soka, sirupa, kapsul in celo energetskih napitkov, ki pomagajo pri regeneraciji.

Acai jagode
Acai jagode vsebujejo dvakrat toliko antioksidantov kot borovnice in desetkrat toliko kot grozdje.

Slastne kapsule zdravja

Vitamini, minerali in snovi, ki jih vsebujejo, pomagajo pri delovanju živčnega sistema (B kompleks), zaščiti telesa (vitamin C), nižanju slabega holesterola in zmanjševanju telesne teže (antioksidanti) in še in še. Krepijo imunski sistem in ožilje, varujejo tudi pred boleznimi, ki napadajo srce in ožilje, ter celo pred osteoporozo. Če imate težave z visokim krvnim pritiskom, se prav tako lahko obrnete k njim za pomoč. Če pa boste utrujeni, si lahko z njimi dvignete nivo energije, kot smo že napisali, hkrati pa izboljšujejo spanec in pomagajo k zdravim lasem, očem in koži.

Te čudežne jagode so eden najboljših naravnih virov antioksidantov antocianinov, ki imajo izjemno antioksidativno delovanje. So namreč naravna barvila (vijolično, rdeče, modro-črno), ki se nahajajo v določenih vrstah sadja in zelenjave. Acai jagode vsebujejo še dvanajst drugih sestavin, podobnih flavonoidom in celo nekaj močnega antioksidanta resveratrola.  V njih najdemo tudi veliko vsebnost zdravih maščobnih kislin, ki jih naše telo ne more samo proizvajati, predvsem omega-3, 6 in 9. Ker so nujno potrebne za normalno delovanje človeškega organizma (predvsem možganov!), jih moramo telesu zagotoviti sami.

Previdno pri uporabi

Ne le Oprah in ne le Američani, veliko Slovencev in Slovenk lahko podležete spretnemu marketingu ljudi, ki izkoriščajo te čudovite sadeže. Saj veste, kjer je nekaj dobrega, je to treba izkoristiti za čim manj vloženega denarja in čim več pridobljenega. Zato bodite previdni pri vseh oglaševanih izdelkih, ki vam obljubljajo čudežno, skoraj vidno topljenje kilogramov v še bolj čudežnem kratkem časovnem obdobju. Acai jagode so dar narave, veliko nam lahko pripomorejo, dobre so za naše telo in počutje, a čudežev namesto nas ne bodo delale. Torej je vsak oglas, ki pravi, da lahko sede na kavču pred televizijo pijete napitke iz acai jagode in iz dneva v dan skačete v manjše velikosti oblačil, vam kratkomalo – laže.

Acai jagode so Oprah pomagale, a vsi tisti izdelki, ki so se skušali prodati z njenim imenom, so samo izkoristili priložnost. Zato previdno pri nakupu. Ti sadeži so namenjeni razstrupljanju in izboljšanju počutja, lepotni stranski učinki so le prijeten dodatek. Najbolj priljubljene so v prahu, tako namreč lahko dobite stoodstoten prah zmrznjeno-sušenih acai jagod. Lahko se poslužite tudi soka ali kapsul, izbira je pestra in seveda popolnoma vaša. Pomembno je, da jih uživate zmerno in brez pretiravanja ter da spoštujete njihove učinkovine in jih zato tudi ne zlorabljate.

Acai jagode

Uživanje acai jagod

Čudežne jagode iz Amazonije lahko uživate v jutranjem smoothieju, če imate acai jagode v prahu. Preprosto jih zmešajte v svoj napitek, dodajte v kosmiče, nekateri jih celo dodajajo v omake. Odločitev je seveda vaša, a če je za vas bolj priročno uživanje mimogrede, je za vas najbrž najbolj primerna oblika v kapsulah. Kapsule so navadno dražje (količinsko) od prahu, vendar je tako samo zato, ker kapsuliranje precej stane. Razlika v ceni zato ni nujno tudi razlika v kvaliteti. Mnoge ženske poročajo o lepi, čisti koži in sijočih laseh, kar naj bi se poznalo najprej. Nekatere celo trdijo, da so se jim zmanjšali podočnjaki! Počutje se izboljša malce pozneje, po vsaj treh tednih uporabe. Pripomogle naj bi tudi k rasti mišic, zmanjšanemu apetitu in celo hitrejšemu premagovanju mačka!

Najbrž pa med najpomembnejše učinke spada tudi dvignjena raven energije. Vsi, ki ste običajno po službi utrujeni in zaspani ter popolnoma brez energije boste zdaj lahko brez težav še kaj skuhali, pospravili ali se odpravili na tek. Ker višji nivo energije pomaga tudi pri razpoloženju, lahko prav lepo sklenemo, da so to jagode, ki pripomorejo k veselju!

Sladoled iz acai jagod

Sladoled iz acai jagod
  • 2 žlički acai jagod v prahu
  • 2 žlički indijskih oreščkov
  • 2 žlički javorevega sirupa
  • 2 žlički agavinega sirupa
  • Skodelica češenj (po želji, lahko zmrznjenih)
  • 4 žličke češnjevega sirupa
  • 4 dateljne
  • Malo vanilijinega sladkorja

Šest ur pred pripravo namočite indijske oreščke, da se zmehčajo. Še najbolje bo, če jih pustite čez noč. Potem zmešajte in sesekljajte vse sestavine v mešalniku razen češenj. Maso nato zamrznite za vsaj pet ur, potem pa jo servirajte, okrašeno s češnjami!

Mirta – eterični navdih Sredozemlja

Bara Hieng
-
0
Mirta – eterični navdih Sredozemlja

Mirta (Myrtus communis) je eden najbolj razširjenih grmov v deželah ob Sredozemskem morju. Njeno eterično olje uporabljajo pri spopadu z okužbami dihal in sečil. To blago in lepo dišeče olje pa je bilo v srednjem veku tudi pomemben del pripravkov za nego kože. To je zimzelena rastlina s pokončnimi, dlakavimi stebli in bleščečimi, temno zelenimi, usnjatimi in priostrenimi listi. Njeni drobni beli in prijetno dišeči cvetovi cvetijo poleti. Iz njih se nato razvijejo modrikastočrni jagodasti plodovi, veliki kot drobno grahovo zrno. Uporabni deli mirte v zdravilne namene so njeni listi in plodovi oziroma jagode.

Kaj je mirta?

Mirta je zimzeleni grm, ki izvira iz Sredozemlja. Njeni listi so majhni, ovalni, in imajo močan, značilen vonj. Zaradi svoje lepote in prijetnega vonja je mirta že od antičnih časov simbol čistosti, ljubezni in nedolžnosti. Ampak mirta ni le lep okras za vaš vrt; je tudi naravni zaklad z mnogimi koristnimi lastnostmi za vaše zdravje in lepoto.

  • Liste nabiramo spomladi. Posušimo jih v senci, da ostanejo zeleni. Posušene liste uporabljamo za čaje in prašek. S parno destilacijo iz njih pridobivajo tudi eterično olje. Eterično olje mirte se, poleg v zdravilne namene, uporablja še kot dišavna sestavina v kolonjskih in toaletnih vodah, v prehrambni industriji pa kot dodatek mesnim omakam in začimbam ter za izdelavo likerjev.
  • Jagode nabiramo jeseni. V njih so poleg eteričnega olja še čreslovine in številne organske kisline. Sveže jagode včasih žvečijo, na Korziki in Sardiniji pa jih namakajo v alkohol ter ponujajo kot pijačo.

Kemična sestava

Ena od skrivnosti učinkovitosti mirte je njena bogata kemična sestava. Mirta vsebuje eterična olja, kot so cineol, mirtenol in geraniol, ki imajo močne antiseptične in protivnetne lastnosti. Poleg tega so v njej prisotni tudi flavonoidi in tanini, ki delujejo kot antioksidanti in pomagajo v boju proti prostim radikalom.

Diši in pomirja

Dihala. Nedavne raziskave so potrdile, da mirta uničuje kužne klice (antiseptik) ter oži razširjene žilice v nosni in žrelni sluznici ter tako zmanjšuje oteklino in odpira nos. Predvsem eterično olje mirte naj bi bilo dobro sredstvo za uničevanje bakterij in kužnih klic, zato so ga za spopad s pljučnimi okužbami uporabljali vse od časa starih Egipčanov do danes. Dobro učinkuje proti kašlju. Eterično olje mirte je blago in lepo diši, zato je primerno za uporabo pri otrocih, starejših osebah in tistih, ki okrevajo po bolezni. V teh primerih je primernejše od eteričnega olja evkalipta (Eucalyptus globulus, Eucalyptus radiata).

Koža. Mirta mehča in pomirja kožo ter pospešuje celjenje, zato jo priporočajo pri ognojkih in turih. Mirtino eterično olje uporabljajo za spopad z aknami, mastno kožo in za kožo z razširjenimi porami, ker zožuje površinske krvne žilice. Hkrati ga uporabljajo tudi v pripravkih za nego usahle, nagubane, razpokane in suhe kože, ker kožo napenja in utrjuje.

In še … S tem učinkov, ki jih pripisujejo mirti, še ni konec. Eterično olje mirte uničuje uši. Spodbujalo naj bi delovanje ščitnice in jajčnikov. Pomagalo naj bi pri zdravljenju okužbe sečil. Dobro naj bi vplivalo tudi na prostato. Rahlo pomirja in je afrodiziak. Poskusi nakazujejo, da mirta morda zmanjšuje raven krvnega sladkorja. Mirtine jagode lahko žvečimo za spodbujanje teka, saj izboljšujejo delovanje želodca.

Zgodovina in pomen mirte

Mirta ima dolgo zgodovino uporabe v različnih kulturah. Stari Grki so jo povezovali z boginjo Afrodito, Rimljani pa so jo uporabljali v svojih kopelih in parfumih. Mirta je bila tudi simbol miru in harmonije, pogosto uporabljena v poročnih šopkih in drugih slovesnostih. V sodobnem času je mirta še vedno cenjena zaradi svojih številnih koristnih lastnosti.

Mirta grm
Mirtine jagode lahko žvečimo za spodbujanje teka, saj izboljšujejo delovanje želodca.

Mirta in njeni pozitivni učinki na zdravje

Krepitev imunskega sistema

Ste že kdaj pomislili, da bi lahko majhen grm, kot je mirta, pomagal okrepiti vaš imunski sistem? Mirta vsebuje spojine, ki spodbujajo delovanje imunskega sistema in ščitijo telo pred okužbami. Redna uporaba mirte v obliki čaja ali tinkture lahko pomaga preprečiti prehlade in druge infekcije.

Podpora dihalnim potem

Mirta je znana po svojih blagodejnih učinkih na dihalne poti. Zaradi vsebnosti cineola lahko pomaga pri sproščanju dihalnih poti, olajša kašelj in zmanjša simptome astme. Če imate težave z dihanjem, lahko poskusite z inhalacijo eteričnega olja mirte ali s pitjem čaja iz njenih listov.

Kako mirta deluje na kožo?

Naravni antioksidant

Ko gre za nego kože, je mirta pravi zaveznik. Njene antioksidativne lastnosti pomagajo v boju proti prostim radikalom, ki povzročajo staranje kože. Redna uporaba izdelkov, ki vsebujejo mirto, lahko pomaga zmanjšati videz gub, ohranja kožo prožno in mladostno.

Protivnetno delovanje

Mirta je tudi odličen naravni protivnetni agent. Njena uporaba lahko pomaga pomiriti razdraženo kožo, zmanjšati rdečico in vnetje. Če imate težave z aknami ali občutljivo kožo, razmislite o uporabi tonika ali kreme, ki vsebuje mirto.

Mirta kot del aromaterapije

Sprostitev in pomiritev

Aromaterapija z eteričnim oljem mirte je odlična za sprostitev po napornem dnevu. Vonj mirte ima pomirjujoč učinek na živčni sistem, zmanjšuje stres in tesnobo. Zakaj ne bi poskusili dodati nekaj kapljic olja v difuzor ali toplo kopel in se prepustili sprostitvi?

Izboljšanje razpoloženja

Ste slabe volje? Vonj mirte lahko izboljša vaše razpoloženje in vam pomaga premagati občutke melanholije. To je še en razlog, zakaj je mirta tako priljubljena v svetu aromaterapije.

Mirta v tradicionalni medicini

Starodavni recepti

Mirta je že stoletja del tradicionalne medicine. V starodavni Grčiji in Rimu so jo uporabljali za zdravljenje ran, lajšanje bolečin in izboljšanje prebave. Tudi danes se v nekaterih kulturah uporablja za podobne namene.

Sodobne uporabe

V sodobni fitoterapiji se mirta pogosto uporablja v obliki tinktur, čajev in krem. Njene protivnetne in antiseptične lastnosti so cenjene pri zdravljenju kožnih težav, kot so ekcemi, akne in luskavica.

Mirta cveti

Kako uporabiti mirto v domačih pripravkih?

Priprava čaja iz mirte

Priprava čaja iz mirte je preprosta. Vse, kar potrebujete, so posušeni listi mirte in vroča voda. Ta čaj lahko pomaga pri prebavnih težavah, sprostitvi in krepitvi imunskega sistema.

Izdelava domače kreme

Če želite izkoristiti vse prednosti mirte za vašo kožo, lahko doma pripravite preprosto kremo. Potrebujete le kokosovo olje, čebelji vosek in nekaj kapljic eteričnega olja mirte. Takšna krema bo odlična za nego suhe in razdražene kože.

Mirta in njene koristi za lase

Krepitev lasnih korenin

Mirta ni koristna le za kožo, temveč tudi za lase. Njene sestavine pomagajo krepiti lasne korenine in preprečujejo izpadanje las. Poskusite z masažo lasišča z eteričnim oljem mirte, ki ga lahko razredčite v osnovnem olju, kot je kokosovo ali jojobino olje.

Sijoči in zdravi lasje

Z redno uporabo mirte boste opazili, da postanejo vaši lasje bolj sijoči in zdravi. Mirta pomaga uravnavati proizvodnjo sebuma, kar je ključnega pomena za ohranjanje lasišča v dobrem stanju.

Ali ima mirta kakšne stranske učinke?

Čeprav je mirta naravna in varna za uporabo, je pomembno, da se zavedate možnih stranskih učinkov. Pri nekaterih ljudeh lahko eterično olje mirte povzroči alergijske reakcije ali draženje kože. Vedno je priporočljivo, da pred uporabo eteričnih olj opravite test na majhnem predelu kože.

Mirta, cvetovi
Mirtino olje uporabljajo v pripravkih za nego kože tudi v sodobnih laboratorijih naravne kozmetike. Raziskave so potrdile že stoletja znana dognanja, da kožo napenja in utrjuje.

Kako jo uporabljamo

Pri težavah z dihali uživamo poparek ali prevretek mirte.

  • Poparek pripravimo tako, da 10 gramov posušenih listov stresemo v liter vrele vode. Pokrijemo in pustimo približno 10 minut, nato precedimo ter popijemo dve skodelici na dan.
  • Za prevretek stresemo 10 gramov posušenih listov v liter mrzle vode, pokrijemo, zavremo in kuhamo 10 minut. Precedimo in popijemo dve skodelici na dan.

Pri težavah z dihali priporočajo tudi vdihavanje eteričnega olja mirte, in sicer tako, da ga damo v izparilnik ali uporabimo za inhalacije. Za zdravljenje abcesov in bul uporabljamo obkladke na osnovi mirte. Pripravimo prevretek, kot je opisano zgoraj, in namočimo vanj krpo. Dvakrat ali trikrat na dan jo položimo na prizadeto mesto. Uporabimo lahko tudi krpo, namočeno v razredčeno mirtino eterično olje v nosilnem olju.

Vedeti moramo, da nekatere sestavine eteričnega olja mirte lahko vzdražijo prebavila, zato se pred notranjo uporabo mirtinih pripravkov posvetujmo z zdravnikom. Nosečnice in doječe matere mirtinih pripravkov ne smejo uporabljati.

Angelska vodica

Mirtine zdravilne lastnosti so ljudje poznali že od nekdaj. Stari Egipčani so izlužino mirtinih listov, namočenih v vinu, uporabljali proti vnetjem in povišani telesni temperaturi. Starogrški zdravnik Dioskurid je tovrstni pripravek uporabljal za zdravljenje pljučnih okužb in okužb sečil ter za boljšo prebavo. V srednjeveški Evropi so dame negovale svojo kožo z angelsko vodico, katere osnovna sestavina je bila mirta.

Jesenski plodovi za zdravje in lepoto

Bodi Eko
-
0

Ko se narava odene v barvite jesenske barve, željno pričakujemo tudi prve jesenske plodove. Marsikateri od njih v sebi nosijo tudi zdravilne lastnosti, prav tako pa jih lahko uporabimo za lepotne namene.

Grozdje pomaga pri zdravstvenih težavah

Ker grozdje vsebuje veliko balastnih snovi, dobro deluje na prebavo. Grozdni sok pa pomaga pri driski. Pomaga tudi pri putiki in revmatskih težavah, saj spodbuja izločanje sečne kisline, pa tudi pri vnetju ledvic in mehurja. Poleg vitamina B12, grozdje vsebuje tudi vitamine skupine B, ki so pomembni za dobre živce in presnovo. Fruktoza v grozdju pa uravnava raven krvnega sladkorja, kar posledično ugodno vpliva na razpoloženje in delovno storilnost. Za kosti in delovanje ščitnice ter mišic sta dobra mangan in magnezij, ki se prav tako nahajata v grozdju.

Grozdje

Grozdje za lepoto

Ko so pred petnajstimi leti v Franciji odkrili, da grozdje vsebuje mnoge zdravilne sestavine, med drugim tudi takšne, ki pomagajo uničevati proste radikale (ki pospešujejo staranje kože), je uporaba zdravilnih sestavin grozdja v kozmetične namene spet postala zanimiva.

V grozdju je sicer veliko mineralov, kot so natrij, fosfor, kalcij, kalij, železo, magnezij in flor, vitamini A, B, C in E ter jabolčna, vinska in citronska kislina. Skupaj delujejo kot svojevrstni ščit, saj znatno upočasnijo proces staranja in kožo varujejo pred škodljivimi zunanjimi vplivi. Polifenoli v kombinaciji z drugimi sestavinami ugodno delujejo na vse vrste kože, jo prekrvijo, ohranjajo njeno elastičnost in vlažnost ter jo naredijo bolj nežno in svežo. Uspešno tudi odstranjujejo prve znake staranja kože, že zrelo in starejšo kožo učvrstijo ali pa osvežijo. Črno grozdje vsebuje tudi bioflavonoid kvercinin, močan antioksidant, ki zavira staranje, zato (če le imate možnost) izberite raje črno grozdje.

Tudi grozdne rozine so zelo zdrave, saj pozitivno vplivajo na dihalne organe in dajejo moč. Uporabne pa so tudi grozdne peške. Iz njih lahko pripravite piling za kožo obraza. To naredite tako, da zmešate pet do sedem zmečkanih grozdnih pešk z eno žlico pšeničnega zdroba in malo grozdnega soka, nato pa dobljeno maso s krožnimi gibi nanesete na obraz.

Na tržišču je mogoče najti tudi gel proti zastajanju vode iz grozdnih sestavin, ki pomaga pri zmanjševanju odvečne količine tekočine v telesu in pospešuje izločanje strupov. Gel vsebuje tudi izvleček listov vinske trte in izvleček divjega kostanja, ki spodbuja limfni pretok. Takšen gel se lahko uporablja vsakodnevno, in sicer z masiranjem od gležnjev navzgor proti trebuhu.

Hruške

Zdrave hruške

Največ hrušk poberejo z dreves, preden sadež popolnoma dozori. Če namreč dozorijo na drevesu, se rado zgodi, da njihovo meso postane zrnato. Najbolj znana jesenska sorta hrušk je tako imenovana ‘viljamovka’, ki ima posebno sočno meso, ki se v ustih kar topi.

Hruške, v primerjavi z drugim sadjem, vsebujejo izjemno malo kisline, sladkorja pa vsebujejo približno toliko kot jabolka. Ravno zaradi nizke vsebnosti kisline so še zlasti primerna hrana za ljudi, ki so občutljivi za kislino. Preprečujejo tudi slabokrvnost, saj imajo veliko železa. V hruškah se nahaja tudi veliko kalija, ki iz telesa odvaja vodo, fosfor pa krepi živčni sistem. Zanemarljiva ni tudi vsebnost količine vitaminov A in C.

Jabolka, polna vitaminov

Jabolka so zdravju izjemno koristna, saj so dober vir vitaminov A, B6 in C ter mineralnih snovi, kalcija in kalija, zato je dobro, če jih zaužijemo z lupino. Krvni sladkor uravnavajo sadne kisline in pektin ter izboljšujejo delovanje črevesja. Preizkušeno domače zdravilo pri zdravljenju driske je drobno naribano jabolko, vendar brez lupine.

Jabolka in lepotni pripravki

Jabolčni kis poskrbi za zdravo kožo in poživi krvni obtok. Na splošno pa jabolka odstranjujejo strupe iz telesa in pripomorejo k blagodejnemu in mirnemu spancu. Enako velja za čaj, ki ga pripravimo iz jabolčnih lupin.

Za lepo kožo obraza si lahko sami pripravite obrazno masko iz jabolk in gline. Če pri pripravi osnovne maske iz gline namesto vode uporabite svež jabolčni sok, bo maska bolj osvežilna. Glina kožo sicer nekoliko izsuši, ker pa je ta vpliv zaradi hranljivega olja iz pšeničnih kalčkov manjši, je maska primerna tudi za suho in starajočo se kožo. Iz dveh jabolk pripravite svež jabolčni sok. Če želite sok pripraviti sami, ga s sokovnikom iztisnite 3 žlice. Zmešajte dve žlici gline v prahu z žlico olja iz pšeničnih kalčkov in prelijte z jabolčnim sokom. Pustite 30 minut. V tem času ne mešajte. Potem premešajte, da dobite gladko zmes.

Na koncu na kožo nanesite malo rožne vode. Takšna maska kožo osveži, očisti in omili vnetja.

Zdravilni kostanj

Kostanjeve zdravilne učinke so poznali že v stari Grčiji, danes pa so podprti tudi z mnogimi znanstvenimi poskusi. V zdravstvene namene se uporablja izvleček semen divjega kostanja, ki ga na tržišču najdemo v obliki kostanjevega mazila, kapsul, gelov, krem, čajev in tinktur. Izboljšuje bolezenske znake, ki se pojavijo zaradi motenega perifernega venskega obtoka. Uporablja se za nego utrujenih in težkih nog, pri udarninah in podplutbah, ki jih spremlja oteklina, pri lajšanju bolečine in vnetju krčnih žil.

Posušeno kostanjevo listje v obliki obkladkov in poparkov je v pomoč pri blaženju simptomov bronhitisa in oslovskega kašlja, drugače pa se kostanjevo listje v zdravilstvu uporablja predvsem za zdravljenje dihalnih in želodčnih bolezni. Omembe vreden je tudi kostanjev med s številnimi zdravilnimi in blagodejnimi učinki na dihala. Pripravki iz surovih plodov pa se uporabljajo pri težavah s krčnimi žilami.

Če trpimo zaradi težav, ki jih povzroča revma, si pripravimo kopel s svežim kostanjem. Na drobno narežemo svež kostanj, ga gosto skuhamo v vodi ter dodamo topli kopeli, ki jo spenimo s kuhalnico. Takšna kopel ugodno vpliva tudi pri povečani prostati in je odlična za pomiritev in dober spanec.

D. K.

Selen: Ali je morda novo orožje proti raku?

Bodi Eko
-
0
Selen: Ali je morda novo orožje proti raku?

Mikroelement selen izpolnjuje številne življenjsko pomembne naloge. Danes ima med drugim tudi sloves morebitnega močnega orožja proti raku in drugim boleznim. Izhaja iz zemlje, in če je v njej premalo selena, ga premalo dobimo tudi s hrano, ki v tej zemlji raste. V človeškem telesu je največ selena v ledvicah, jetrih, vranici, trebušni slinavki in modih.

Zakaj potrebujemo selen?

Selen v telesu deluje kot antioksidant in preprečuje delovanje prostih radikalov, ki škodujejo molekulam deoksiribonukleinske kisline (DNK). Selen je namreč sestavni del antioksidantnega encima glutation peroksidaze, ki varuje celice pred škodljivimi snovmi iz okolja in prehrane.

Pogosto ga dodajajo vitaminoma C in E v tako imenovani “antioksidacijski koktajl”. Ta kombinacija naj bi nas varovala pred številnimi težavami in boleznimi, ki jih povzročajo prosti radikali, – pred rakom, srčnimi obolenji, srčnim infarktom, sivo mreno, starostno okvaro rumene pege …

Različne epidemiološke študije kažejo njegovo posredno delovanje proti raku. Raziskave so potrdile tudi vpliv selena na imunsko obrambo telesa.

Selen v hrani

Koktajl učinkov

Rak. Selen je deležen velike pozornosti ravno zaradi svoje morebitne vloge pri premagovanju raka. Z raziskavama na univerzi Cornell in na arizonski univerzi – obe sta trajali pet let – so ugotovili, da je jemanje 200 mikrogramov selena na dan zmanjšalo število primerov raka prostate za 63 odstotkov, raka črevesja za 58 odstotkov, pljučnega raka za 46 odstotkov ter vseh smrti zaradi raka za 39 odstotkov. Druge raziskave so potrdile, da selen lahko pomaga preprečevati raka jajčnikov, materničnega vratu, danke, mehurja, požiralnika, trebušne slinavke, jeter in tudi levkemijo. Preučevanja rakavih bolnikov kažejo, da se je pri tistih z nizkimi koncentracijami selena v krvi razvilo več tumorjev in se jim je bolezen prej ponovila kot pri tistih z višjimi koncentracijami.

Srce in ožilje. Selen varuje tudi srce predvsem tako, da preprečuje “lepljivost” krvi in zmanjšuje možnost srčnega infarkta in možganske kapi. Optimalna koncentracija selena povečuje raven koristnega holesterola (HDL) v krvi in zmanjšuje raven škodljivega (LDL). Neposredno selen najbolj koristi kadilcem in tistim, ki so že preživeli srčni infarkt ali možgansko kap.

Oči. Selen je lahko uporaben tudi pri preprečevanju sive mrene in starostne okvare rumene pege, poglavitnih vzrokov za slabovidnost in slepoto pri starejših ljudeh.

Ščitnica. Prisotnost selena je pomembna tudi pri pretvarjanju ščitničnega hormona, ki je potreben za dobro delovanje vseh celic v telesu, iz manj dejavne v bolj dejavno obliko.

Imunski sistem. Selen je pomemben za dobro delovanje imunskega sistema in pomaga telesu, da se brani pred škodljivimi bakterijami. Lastnost selena, da povečuje imunsko odpornost, je verjetno odgovorna za njegovo delovanje proti virusu herpesa.

Vnetja. Selen v kombinaciji z vitaminom E deluje protivnetno. V tej povezavi selen uporabljajo za izboljšanje kroničnih obolenj, kot so revmatoidni artritis, luskavica, ekcem in druga.

Selen je odvisen od prsti

Na splošno je mogoče na podlagi dosedanjih spoznanj sklepati, da je primeren vnos selena za odrasle osebe od 30 do 30 mikrogramov na dan. Za doseganje resnih zdravilnih učinkov je potrebna znatno višja količina, ki pa naj jo odredi zdravnik.

Če je v prsti premalo selena, ga je premalo tudi v hrani, ki v njej zraste. Pomanjkanje selena v dnevni prehrani lahko poveča tveganje za razvoj raka, srčnih obolenj, težav z imunskim sistemom in vsakovrstnih vnetij, posebno kožnih. Pomanjkljiv vnos selena med nosečnostjo lahko poveča tveganje za prirojeno napako, posebno na srcu. Pomanjkanje selena se najprej pokaže kot slabost in utrujenost. Pri zaužitju prevelikih količin selena, več kot 400 mikrogramov na dan, pride do zastrupitve, katere znaki so živčnost, depresija, slabost, bruhanje, zadah in vonj po česnu ter izguba las in nohtov.

Največ selena dobimo z mesom, drobovino, ribami in jajci. Veliko ga je tudi v brazilskih oreščkih, v žitu, zlasti v ovsu in rjavem rižu, vendar na vsebnost v živilih iz rastlinskega sveta vpliva sestava tal; tam, kjer je zemlja revna s selenom, so tudi rastline revne.

1...967968969...1.150Stran 968 od 1.150