Kosec – skrivnostni ptič iz prostranih travnikov

    Ptič kosec – ga poznate? Kosca, ptico, ki živi na prostranih travnikih in velja za eno najbolj skrivnostnih ptic. Tako je sramežljiv in tako dobro se zna skriti, da ga celo mnogi ornitologi še niso videli. Če boste tako naleteli na njega, vedite, da ste imeli gromozansko srečo. Svojo sramežljivost ob klicu izgubijo samice, a pogosteje ga boste slišali kot videli.

    Sramežljivi kosec

    Zelo rad se zadržuje na ekstenzivnih travnikih, poljih in neobdelanih njivah. Najbolj aktiven je ob zori in ob mraku, ves čas pa se rad zadržuje stran od ljudi in ves svoj čas preživi skrit med gostim travniškim rastjem, zvoki, ki jih spušča, pa so podobni brušenju kose ali celo regljanju žab, zato marsikdo celo misli, da je slišal žabe, pa se je v resnici oglašal kosec. Njegov glas ponese tudi do kilometer daleč in tisti, ki so ga imeli priložnost videti od blizu, trdijo, da se ga v njegovi bližini sliši na jakosti zvoka v diskoteki.

    Ptič kosec

    Čeprav se skriva pred ljudmi, pa je navezan na negnojene travnike, ki so bodisi suhi bodisi močvirni, a v vsakem primeru pozno košeni. Ker je selivka, se pri nas zadržuje od maja do avgusta, pozimi pa se greje v afriških stepah in savanah. Zaradi svojega življenjskega prostora, ki ga človek pogosto obdeluje, je tudi med ogroženimi vrstami, saj ga pogosto doleti neprijetna usoda. Ne le zaradi srečanja same živali s kosilnico, pač pa tudi zato, ker gnezdi med travo in tako košnja uniči gnezdo ali pobije mladiče, hkrati pa uničujemo še njegov življenjski prostor.

    Usodno okolje in življenski prostor

    Spada med vrsto ptic tukalic, razlikuje se le v tem, da ne naseljuje vodnih ali močvirnih področij. Zraste do trideset centimetrov v višino, krila pa razpne do dobrih petdeset centimetrov. Je kostanjevo rjave barve s kratkim koničastim repom. Hrano pobira s tal in je vsejedec, ki se prehranjuje s polži, žuželkami in deževniki, pa tudi semeni trav. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) se zavzema za koscu prijazne načine gospodarjenja s travniki in nanje opozarja in o njih pogosto tudi osvešča.

    PREBERITE TUDI:  Zavore za podnebne spremembe

    Število koscev v večini evropskih držav upada že vse od druge polovice devetnajstega stoletja, zato velja za globalno ogroženo vrsto. Kot smo že omenili, ga po eni strani ogroža intenzivna raba in s tem prezgodnja košnja in neustrezno gnojenje, po drugi pa zaraščanje zaradi opuščanja kmetijske rabe. Košnja v času, ko mladiči še niso sposobni zapustiti gnezda, lahko uniči polovico vseh mladičev.

    Prava košnja

    Ob vrnitvi koscev iz Afrike v začetku maja travniška vegetacija še ni dovolj razvita, da bi jim lahko nudila ustrezno zavetje. Zato se kosci v kratkem obdobju pred začetkom gnezdenja zadržujejo v vrbovih grmih in ob kanalih in jarkih, ki so zaraščeni z močvirskimi rastlinami. Skrivajo se lahko tudi na travnikih, ki jih prejšnje leto niso pokosili. Melioracijske jarke in obrežno zarast kanalov moramo postopoma očistiti v jeseni.

    Dokler torej trava ni dovolj visoka, kosec potrebuje zavetje grmovja in grmičevja, zato jih ohranjajmo. Pa ne le tiste na robu travnikov, pač pa tudi osamele grme sredi travnika. Da bi koscem nudili prostor za življenje in gnezdenje, v primeru, da nimate grmičevja, pustite pas nepokošene trave ob robu travnika. DOPPS priporoča, naj bo širok vsaj pet metrov in dolg od sto do dvesto metrov.

    Koščevi mladiči se ves čas zadržujejo v zavetju visoke trave in je ne zapustijo, pa četudi jim morda grozi nevarnost. To lahko pomeni, da nikoli ne prečkajo travnika, ki je že pokošen in da pred kosilnico vse do zadnjega bežijo med zavetjem visoke trave. Prav zato je košnja z roba travnika proti notranjosti lahko zanj (in tudi za druge travniške ptice) pogubna. Ker se na koncu lahko znajdejo v pasti sredi nepokošene zaplate sredi pokošenega travnika, ki pa ga – kot smo že povedali – ne bodo prečkali. Tak način košnje ubije tudi do 80 % vseh izvaljenih mladičev.

    PREBERITE TUDI:  Konoplja tudi kot zdravilo za hišne ljubljenčke?

    Koscu prijazna košnja

    Koscem prijaznejša načina košnje sta košnja od sredine travnika navzven in košnja z ene strani travnika proti drugi. Oba načina košnje jim dajeta veliko več možnosti za preživetje.

    Zanimivosti

    • Kosci, ki so uspešno prezimili v tropski Afriki in preživeli dolgo potovanje, se navadno vrnejo na področje, kjer so bili izvaljeni ali pa so prej že gnezdili.
    • Samci se iz varnega zavetja visoke trave oglašajo skoraj izključno ponoči, najbolj intenzivno med enajsto uro zvečer in tretjo uro zjutraj. Glasovi potihnejo, ko samec in samica oblikujeta nekaj dni trajajočo zvezo.
    • Samice izležejo od osem do dvanajst jajc, ki jih valijo same. Gnezda so tako dobro skrita, da jih plenilci redko najdejo. Še preden se valjenje začne, samec že kliče drugo samico.
    • Ko se mladiči izležejo, samice ostanejo z njimi približno dvanajst dni, mladež pa vzleti pri starosti meseca dni. Samice se navadno sparijo še drugič in izležejo drugo leglo; s tem ostanejo sedemnajst dni.
    • Ko se selijo v Afriko, se odpravijo ponoči in nad kopnim, torej kar čez Bližnji vzhod in Egipt.
    Povejte svoje mnenje - kometirajte