Radioaktivno sevanje je naravni pojav, s katerim ฤloveลกtvo uspeลกno sobiva ลพe od svojih najzgodnejลกih dni. Naลกa telesa so se nanj hoฤeลก noฤeลก morala navaditi, saj smo vsak trenutek naลกega ลพivljenja dobesedno preplavljeni z razliฤnimi oblikami radioaktivnega sevanja. Skozi nas vsak dan ลกvigajo neลกteti delci, ki so posledica radioaktivnega razpadanja elementov v tleh, ozraฤju in oceanih.
Radioaktivni elementi v naลกi hrani
Radioaktivni elementi so tudi v hrani in pijaฤi, ki jo zauลพijemo, nekaj pa jih je celo stalno prisotnih v naลกih telesih, saj so nepogreลกljivi gradniki ลพivljenja. Radioaktivnost je torej popolnoma naraven pojav, do katerega pa je vendarle treba zavzeti previdno drลพo, saj je lahko izpostavljenost radioaktivnemu sevanju v veฤjih koliฤinah izredno ลกkodljiva za zdravje in se lahko konฤa celo s smrtjo.
Previdnost je kljuฤnega pomena
Prav previdnost pa je, na ลพalost, nekaj, ฤesar je bilo v nesreฤi v jedrski elektrarni v Fukuลกimi odloฤno premalo. To, na papirju sicer izredno varno elektrarno, ki je bolj ali manj brez teลพav prestala enega najhujลกih potresov v zgodovini Japonske z zastraลกujoฤo magnitudo 8,9, je nekaj ur pozneje zadel uniฤujoฤ cunami, ki je preplavil njene pomoลพne generatorje, namenjene hlajenju reaktorskih sredic v nujnih primerih, in tako zapeฤatil njeno usodo. Sledilo je veฤ eksplozij, zaradi katerih je priลกlo do uhajanja radioaktivnih snovi v ozraฤje, oblasti pa so bile prisiljene evakuirati okoliลกko prebivalstvo v radiju veฤ deset kilometrov.
S to katastrofo so se v javnosti spet odprla ลกtevilna vpraลกanja o varnosti uporabe jedrske energije. Veliko ljudi meni, da bi se morali jedrski energiji v resnici popolnoma odpovedati, ฤeลก da jedrske elektrarne ลพe same po sebi predstavljajo nevarnost za ฤloveลกtvo in naravno okolje. Vendar pa je odgovor na to pereฤe vpraลกanje ลพal nekoliko bolj zapleten.
Jedrska energija je med najฤistejลกimi
Za razjasnitev nekaterih vidikov tega vpraลกanja smo zaprosili dr. Igorja Jenฤiฤa, vodjo Izobraลพevalnega centra za jedrsko tehnologijo na Inลกtitutu Joลพef Stefan, kjer se urijo bodoฤi operaterji Jedrske elektrarne Krลกko. Po njegovih besedah je naลกa nuklearka popolnoma varna, katastrofa takลกnih razseลพnosti, kot je bila Fukuลกima, se pri nas ne bi mogla zgoditi. Niti v primeru najhujลกega potresa, ki bi bil na obmoฤju Slovenije ลกe moลพen in se zgodi kveฤjemu enkrat na sto let. ยปJedrska elektrarna Krลกko je zgrajena tako, da bi varno prestala potres, ki bi na Dolenjskem in v ลกirลกi okolici povzroฤil na tisoฤe mrtvih.ยซ
Ob spraลกevanju o potencialnih katastrofalnih posledicah eksplozije reaktorja v Krลกkem, za katero pa je, pravi dr. Jenฤiฤ, izredno malo verjetno, da bi do nje kadarkoli priลกlo, se mnogi spraลกujejo tudi, kakลกno obremenitev za okolje predstavlja elektrarna ob normalnem obratovanju. ยปV normalnem reลพimu delovanja JEK v okolje spuลกฤa nekaj plinastih radioaktivnih snovi, za katere pa obstajajo stroge omejitve, ki so preraฤunane tako, da bi bil njihov uฤinek celo za koga, ki bi ลพivel na njenem dvoriลกฤu, pribliลพno tisoฤkrat manjลกi od uฤinka naravnega sevanja ozadja. Poleg tega imajo ti radioaktivni elementi, ki jih elektrarna spuลกฤa v okolje, v glavnem precej kratko razpolovno dobo, pri veฤini nekaj dni, najdlje pa se v okolju zadrลพi tritij, ki ima razpolovno dobo dvanajst let.ยซ
To pomeni, da so predstave ljudi o nepopravljivi ลกkodi za okolje, ki bo ลกe tisoฤletja ostalo onesnaลพeno z jedrskimi odpadki, napaฤne. ยปPotrebno je loฤiti med izpusti in naravnim iztekom ลพivljenjske dobe jedrskega goriva. Vsako leto JEK proizvede okoli dva kubiฤna metra izrabljenega goriva, ki je zelo radioaktivno. Vendar pa je njegovo hranjenje tehniฤno izredno preprosto, strah javnosti pred njimi pa zgolj psiholoลกkega izvora. Te odpadke preprosto zapremo v sode in jih shranimo v betonski bunker, kjer nimajo prav nobenega vpliva na okolje.ยซ ฤez ฤas bo mogoฤe tudi te odpadke ponovno uporabiti โ v razvoju je namreฤ t. i. ฤetrta generacija jedrskih reaktorjev, ki bodo lahko uporabljali to izrabljeno gorivo ter na ta naฤin iz njega iztisnili ลกe veฤ energije in istoฤasno zmanjลกali tako njihovo radioaktivnost kot dobo, ki je potrebna, da nehajo sevati.
Ob tem je na mestu tudi primerjava z drugimi energetskimi viri, ki so nam trenutno na voljo. Dr. Jenฤiฤ poudarja, da je elektrika iz jedrske elektrarne pravzaprav najฤistejลกa med vsemi neobnovljivimi viri. ยปMalo ljudi pozna dejstvo, da tudi pri kurjenju premoga v termoelektrarni iz dimnika uhajajo doloฤene radioaktivne snovi. Resda jih je malo, pa vendarle. Da ne govorimo o onesnaลพenju, ki ga povzroฤa izkopavanje premogove rude na obmoฤjih rudnikov. Tako pridemo do spoznanja, da je nastanek okoljske ลกkode zaradi jedrske elektrarne skoraj neverjeten scenarij, pri elektrarnah na premog pa je to ลพe kar pravilo. Vendar pa do kurjenja premoga nihฤe nima moralnih zadrลพkov, nikogar ne motijo ne uniฤeno okolje, ne umiranje rudarjev, ki ta premog izkopavajo iz globin zemeljske skorje.ยซ Ob vsej ลกkodi, ki jo okolju povzroฤamo z avtomobili na fosilna goriva in tonami plastiฤnih odpadkov, se zdi strah pred jedrsko energijo resniฤno nekoliko neracionalen.
Kot kaลพe, se jedrski energiji ลกe ne bomo mogli tako kmalu odpovedati. Fosilnih goriv je namreฤ ฤedalje manj in v najboljลกem primeru zadoลกฤajo le ลกe za nekaj stoletij, za obnovljive vire pa je nemogoฤe priฤakovati, da bodo sploh kdaj pokrili vse potrebe ฤloveลกtva. Tako je najbolje, da se o radioaktivnosti ฤim bolj izobrazimo in spoznamo njene dobre in slabe plati.
O procesih v ฤloveลกkem telesu, ki so povezani z radioaktivnim sevanjem, smo se pogovarjali s prof. dr. Zvonimirjem Rudolfom, predstojnikom Katedre za onkologijo in radioterapijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Zanj je radioaktivno sevanje kovanec z dvema zelo razliฤnima obrazoma, saj je istoฤasno lahko vir bolezni in pot do ozdravitve. ยปV medicini radioaktivno sevanje poznamo ลพe veฤ kot sto let, vse odkar je Wilhelm Conrad Rรถntgen leta 1895 odkril, da lahko z elektromagnetnim sevanjem, ki ga je poimenoval ลพarki X, slika strukture in organe v notranjosti telesa, npr. kosti. Naprava se je v prihodnjih desetletjih izredno uveljavila na podroฤju diagnostike, iz nje pa se je kasneje razvila radioterapija, ki radioaktivno sevanje izkoriลกฤa za zdravljenje rakavih tkiv. Radioterapija pravzaprav izkoriลกฤa smrtonosnost radioaktivnih ลพarkov za uniฤevanje malignih tvorb v telesu. Rakave celice obsevamo z ozkim snopom teh ลพarkov, zato odmrejo. Uฤinek je enak, kot ฤe bi te tvorbe izrezali.ยซ
Prav v radioterapiji se jasno zrcali dvojna narava radioaktivnega sevanja. Kot pojasnjuje dr. Rudolf, bi bila obsevalna doza, ki jo med posamezno seanso usmerimo na zelo majhno obmoฤje pacientovega telesa, tako rekoฤ hipno smrtna, ฤe bi jo ta prejel z vsem telesom. ยปKer naลกe medicinske naprave to sevanje usmerjajo v zelo ozek snop ลพarkov, dejansko uniฤujejo le maligno tkivo, ลกirลกih posledic pa ne puลกฤajo. Pacient gre lahko po posegu mirno domov, brez strahu za svoje zdravje ali zdravje svojih bliลพnjih.ยซ
V resnici smo z radioaktivnim sevanjem, ki izvira iz razpadanja radioaktivnih elementov v zemeljski skorji, ozraฤju in vesolju, dobesedno preplavljeni vsak trenutek naลกih ลพivljenj. In naลกa telesa so se na to popolnoma prilagodila. ยปVsako celico v naลกem telesu dobesedno bombardirajo ti nevidni delci in pri tem neizogibno prihaja do poลกkodb. Lahko npr. neposredno poลกkodujejo njeno jedro ali pa njen genetski material. ล e veฤ je posredne ลกkode, do katere pride, ko sevanje iz atomov v telesu izbija elektrone in jih spreminja v proste radikale. To so izotopi, ki so elektriฤno nabiti in se izredno agresivno veลพejo na okoliลกke atome, pri tem lahko zmotijo normalne bioloลกke procese v telesu,ยซ pojasnjuje dr. Rudolf. A ฤeprav se vse skupaj sliลกi precej straลกljivo, ni razloga za preplah. Narava nas je namreฤ opremila z izredno uฤinkovito zaลกฤito. ยปNaลก organizem premore vse polno t. i. reparatornih ali popravljalnih mehanizmov, ki sproti odpravljajo napake.
Proti prostim radikalom se tako ฤloveลกko telo bori z antioksidanti, kot so vitamin C, betakaroten itd., sposobno je celo popravljati nastalo ลกkodo na genetskem zapisu. Pri tem je popolnoma vseeno, ali se ฤlovek prehranjuje in ลพivi zdravo ali ne, ti mehanizmi delujejo neodvisno od tega. Je pa res, da se z leti napake kopiฤijo in jih je ฤedalje teลพje sproti popravljati. In ko jih je enkrat preveฤ, nastane rak. Enak uฤinek imajo tudi izredno velike doze sevanja, ki presegajo sposobnost reparacije organizma.ยซ Ker pa se s temi obiฤajen ฤlovek nikoli ne sreฤa, nam kot bistven dejavnik za nastanek rakavih obolenj ostane le ลกe starost. Prav zato smo ลพe od samih zaฤetkov spremljanja incidence raka v zahodnem svetu priฤa stalnemu porastu ลกtevila rakavih bolnikov โ ker paฤ ljudje ลพivimo ฤedalje dlje in s tem poveฤujemo verjetnost, da se nam bo sฤasoma razvil rak. ยปV ZDA so celo naredili projekcijo, po kateri bi ob hipotetiฤni ลพivljenjski dobi 120 let ฤisto vsak moลกki prej ali slej dobil raka na prostati,ยซ pojasnjuje dr. Rudolf.
Najhuje je, ฤe radioaktivno snov zauลพijemo
Radioaktivno sevanje torej ni nujno nekaj absolutno slabega, gre pravzaprav za naravni pojav, s katerim se je ฤlovek nauฤil ลพiveti tako kot z letnimi ฤasi ali izmenjavanjem dneva in noฤi. Drugaฤe pa je, ฤe radioaktivno snov zauลพijemo โ takrat lahko nastanejo hude zdravstvene posledice, saj se lahko radioaktivne snovi nakopiฤijo v telesnih organih, od koder jih ni veฤ mogoฤe odstraniti. Teoretiฤno bi lahko radioaktivne snovi v naลกe telo priลกle ob hujลกi jedrski nesreฤi ali eksploziji atomske bombe kje blizu nas. To se je sicer zgodilo zgolj nekajkrat v zgodovini ฤloveลกtva, prviฤ med atomskim bombardiranjem Hiroลกime in Nagasakija, pa tudi pri nesreฤi v ฤernobilu pred dvajsetimi leti in nedavno v Fukuลกimi. Pri tem je treba poudariti, da je do ยปokuลพbeยซ okoliลกkega prebivalstva z radioaktivnimi snovmi priลกlo le na izredno omejenem obmoฤju nekaj deset kilometrov okoli radioaktivnega vira. Glavno nevarnost pri tovrstnih nesreฤah pomeni radioaktivni jod, saj lahko zaide v ลกฤitnico, iz nje izrine obiฤajni jod ter povzroฤi nepopravljive poลกkodbe zaradi sevanja. Za take primere ima naลกe ministrstvo za zdravje pripravljen preventivni ukrep razdeljevanja tabletk kalijevega jodida celotnemu prebivalstvu. Te tabletke lahko ob pravoฤasnem zauลพitju radioaktivnemu jodu prepreฤijo, da bi se naselil v ลกฤitnico, in tako omejijo njegove posledice.
Vendar je to izredno skrajen primer, do katerega je, kot reฤeno, priลกlo samo nekajkrat v zgodovini ฤloveลกtva. Obiฤajne doze naravnega sevanja in umetnega sevanja, ki smo jim izpostavljeni vsak dan, pa, kot kaลพe, niso problematiฤne. Ali po besedah dr. Rudolfa: ยปMorda se moramo radioaktivnemu sevanju danes celo zahvaliti, da smo takลกni, kot smo. Nekateri namreฤ menijo, da je sevanje eden od dejavnikov pri poganjanju evolucije s spodbujanjem mutacij v organizmih in poslediฤnim razvojem novih ลพivljenjskih oblik, katerega konฤni rezultat je prav ฤlovek, z vsemi svojimi odlikami in slabostmi.ยซ
Koliko sevanja je preveฤ?
Graf prikazuje sevalne doze, ki jih prejmemo v vsakodnevnem ลพivljenju, ter njihove posledice.
- 20.000 mSv โ Kognitivna onesposobljenost, krฤi, smrt v nekaj urah po obsevanju.
- 10.000 mSv โ Notranje krvavitve, smrt v dveh tednih po obsevanju
- 6000 mSv โ Povpreฤna obsevalna doza pri delavcih, ki so sanirali ruลกevine ฤernobilskega reaktorja in umrli v enem mesecu po obsevanju.
- 3000 mSv โ 50-odstotna moลพnost za preลพivetje.
- 700 mSv โ Slabost in bruhanje v nekaj urah po obsevanju.
- 400 mSv โ Najviลกja sevalna doza na uro, izmerjena v Fukuลกimi na dan 14. marca 2011
- 350 mSv โ Doza, ki so jo prejeli evakuirani prebivalci v bliลพnji okolici ฤernobilskega reaktorja
- 100 mSv โ Poveฤana verjetnost za raka.
- 10 mSv โ Obsevalna doza, ki jo prejmemo ob slikanju celotnega telesa z raฤunalniลกko tomografijo.
- 6,9 mSv โ Obsevalna doza, ki jo prejmemo ob slikanju prsnega koลกa z raฤunalniลกko tomografijo.
- 2,4 mSv โ Letna obsevalna doza zaradi naravnega sevanja ozadja.
- 1,02 mSv โ Obsevalna doza, izmerjena v Fukuลกimi na dan 12. marca 2011
- 0,04 mSv โ Obsevalna doza pri slikanju dojk z mamografom.
- 0,01 mSv โ Obsevalna doza pri rentgenskem slikanju zob.
- 0,016 ยตSv (ali 0,000016 mSv) โ Maksimalna letna izpostavljenost prebivalstva v Breลพicah zaradi normalnega obratovanja JEK.
Jure ล kerl, arhiv Zdravja, Foto: Matic Bajลพelj, Dreamstime