DomovDom & EnergijaStrah pred sevanjem - brez radioaktivnosti nas ne bi bilo

Strah pred sevanjem – brez radioaktivnosti nas ne bi bilo

Radioaktivno sevanje je naravni pojav, s katerim ฤloveลกtvo uspeลกno sobiva ลพe od svojih najzgodnejลกih dni. Naลกa telesa so se nanj hoฤeลก noฤeลก morala navaditi, saj smo vsak trenutek naลกega ลพivljenja dobesedno preplavljeni z razliฤnimi oblikami radioaktivnega sevanja. Skozi nas vsak dan ลกvigajo neลกteti delci, ki so posledica radioaktivnega razpadanja elementov v tleh, ozraฤju in oceanih.

Radioaktivni elementi v naลกi hrani

Radioaktivni elementi so tudi v hrani in pijaฤi, ki jo zauลพijemo, nekaj pa jih je celo stalno prisotnih v naลกih telesih, saj so nepogreลกljivi gradniki ลพivljenja. Radioaktivnost je torej popolnoma naraven pojav, do katerega pa je vendarle treba zavzeti previdno drลพo, saj je lahko izpostavljenost radioaktivnemu sevanju v veฤjih koliฤinah izredno ลกkodljiva za zdravje in se lahko konฤa celo s smrtjo.

Previdnost je kljuฤnega pomena

Prav previdnost pa je, na ลพalost, nekaj, ฤesar je bilo v nesreฤi v jedrski elektrarni v Fukuลกimi odloฤno premalo. To, na papirju sicer izredno varno elektrarno, ki je bolj ali manj brez teลพav prestala enega najhujลกih potresov v zgodovini Japonske z zastraลกujoฤo magnitudo 8,9, je nekaj ur pozneje zadel uniฤujoฤ cunami, ki je preplavil njene pomoลพne generatorje, namenjene hlajenju reaktorskih sredic v nujnih primerih, in tako zapeฤatil njeno usodo. Sledilo je veฤ eksplozij, zaradi katerih je priลกlo do uhajanja radioaktivnih snovi v ozraฤje, oblasti pa so bile prisiljene evakuirati okoliลกko prebivalstvo v radiju veฤ deset kilometrov.

S to katastrofo so se v javnosti spet odprla ลกtevilna vpraลกanja o varnosti uporabe jedrske energije. Veliko ljudi meni, da bi se morali jedrski energiji v resnici popolnoma odpovedati, ฤeลก da jedrske elektrarne ลพe same po sebi predstavljajo nevarnost za ฤloveลกtvo in naravno okolje. Vendar pa je odgovor na to pereฤe vpraลกanje ลพal nekoliko bolj zapleten.

Sevanje in radioaktivnost

Jedrska energija je med najฤistejลกimi

Za razjasnitev nekaterih vidikov tega vpraลกanja smo zaprosili dr. Igorja Jenฤiฤa, vodjo Izobraลพevalnega centra za jedrsko tehnologijo na Inลกtitutu Joลพef Stefan, kjer se urijo bodoฤi operaterji Jedrske elektrarne Krลกko. Po njegovih besedah je naลกa nuklearka popolnoma varna, katastrofa takลกnih razseลพnosti, kot je bila Fukuลกima, se pri nas ne bi mogla zgoditi. Niti v primeru najhujลกega potresa, ki bi bil na obmoฤju Slovenije ลกe moลพen in se zgodi kveฤjemu enkrat na sto let. ยปJedrska elektrarna Krลกko je zgrajena tako, da bi varno prestala potres, ki bi na Dolenjskem in v ลกirลกi okolici povzroฤil na tisoฤe mrtvih.ยซ

Ob spraลกevanju o potencialnih katastrofalnih posledicah eksplozije reaktorja v Krลกkem, za katero pa je, pravi dr. Jenฤiฤ, izredno malo verjetno, da bi do nje kadarkoli priลกlo, se mnogi spraลกujejo tudi, kakลกno obremenitev za okolje predstavlja elektrarna ob normalnem obratovanju. ยปV normalnem reลพimu delovanja JEK v okolje spuลกฤa nekaj plinastih radioaktivnih snovi, za katere pa obstajajo stroge omejitve, ki so preraฤunane tako, da bi bil njihov uฤinek celo za koga, ki bi ลพivel na njenem dvoriลกฤu, pribliลพno tisoฤkrat manjลกi od uฤinka naravnega sevanja ozadja. Poleg tega imajo ti radioaktivni elementi, ki jih elektrarna spuลกฤa v okolje, v glavnem precej kratko razpolovno dobo, pri veฤini nekaj dni, najdlje pa se v okolju zadrลพi tritij, ki ima razpolovno dobo dvanajst let.ยซ

To pomeni, da so predstave ljudi o nepopravljivi ลกkodi za okolje, ki bo ลกe tisoฤletja ostalo onesnaลพeno z jedrskimi odpadki, napaฤne. ยปPotrebno je loฤiti med izpusti in naravnim iztekom ลพivljenjske dobe jedrskega goriva. Vsako leto JEK proizvede okoli dva kubiฤna metra izrabljenega goriva, ki je zelo radioaktivno. Vendar pa je njegovo hranjenje tehniฤno izredno preprosto, strah javnosti pred njimi pa zgolj psiholoลกkega izvora. Te odpadke preprosto zapremo v sode in jih shranimo v betonski bunker, kjer nimajo prav nobenega vpliva na okolje.ยซ ฤŒez ฤas bo mogoฤe tudi te odpadke ponovno uporabiti โ€“ v razvoju je namreฤ t. i. ฤetrta generacija jedrskih reaktorjev, ki bodo lahko uporabljali to izrabljeno gorivo ter na ta naฤin iz njega iztisnili ลกe veฤ energije in istoฤasno zmanjลกali tako njihovo radioaktivnost kot dobo, ki je potrebna, da nehajo sevati.

dr. Igor Jenฤiฤ
Dr. Igor Jenฤiฤ, vodja Izobraลพevalnega centra za jedrsko tehnologijo na Inลกtitutu Joลพef Stefan.

Ob tem je na mestu tudi primerjava z drugimi energetskimi viri, ki so nam trenutno na voljo. Dr. Jenฤiฤ poudarja, da je elektrika iz jedrske elektrarne pravzaprav najฤistejลกa med vsemi neobnovljivimi viri. ยปMalo ljudi pozna dejstvo, da tudi pri kurjenju premoga v termoelektrarni iz dimnika uhajajo doloฤene radioaktivne snovi. Resda jih je malo, pa vendarle. Da ne govorimo o onesnaลพenju, ki ga povzroฤa izkopavanje premogove rude na obmoฤjih rudnikov. Tako pridemo do spoznanja, da je nastanek okoljske ลกkode zaradi jedrske elektrarne skoraj neverjeten scenarij, pri elektrarnah na premog pa je to ลพe kar pravilo. Vendar pa do kurjenja premoga nihฤe nima moralnih zadrลพkov, nikogar ne motijo ne uniฤeno okolje, ne umiranje rudarjev, ki ta premog izkopavajo iz globin zemeljske skorje.ยซ Ob vsej ลกkodi, ki jo okolju povzroฤamo z avtomobili na fosilna goriva in tonami plastiฤnih odpadkov, se zdi strah pred jedrsko energijo resniฤno nekoliko neracionalen.

Naลกa telesa so se navadila na radioaktivnost

Kot kaลพe, se jedrski energiji ลกe ne bomo mogli tako kmalu odpovedati. Fosilnih goriv je namreฤ ฤedalje manj in v najboljลกem primeru zadoลกฤajo le ลกe za nekaj stoletij, za obnovljive vire pa je nemogoฤe priฤakovati, da bodo sploh kdaj pokrili vse potrebe ฤloveลกtva. Tako je najbolje, da se o radioaktivnosti ฤim bolj izobrazimo in spoznamo njene dobre in slabe plati.

O procesih v ฤloveลกkem telesu, ki so povezani z radioaktivnim sevanjem, smo se pogovarjali s prof. dr. Zvonimirjem Rudolfom, predstojnikom Katedre za onkologijo in radioterapijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Zanj je radioaktivno sevanje kovanec z dvema zelo razliฤnima obrazoma, saj je istoฤasno lahko vir bolezni in pot do ozdravitve. ยปV medicini radioaktivno sevanje poznamo ลพe veฤ kot sto let, vse odkar je Wilhelm Conrad Rรถntgen leta 1895 odkril, da lahko z elektromagnetnim sevanjem, ki ga je poimenoval ลพarki X, slika strukture in organe v notranjosti telesa, npr. kosti. Naprava se je v prihodnjih desetletjih izredno uveljavila na podroฤju diagnostike, iz nje pa se je kasneje razvila radioterapija, ki radioaktivno sevanje izkoriลกฤa za zdravljenje rakavih tkiv. Radioterapija pravzaprav izkoriลกฤa smrtonosnost radioaktivnih ลพarkov za uniฤevanje malignih tvorb v telesu. Rakave celice obsevamo z ozkim snopom teh ลพarkov, zato odmrejo. Uฤinek je enak, kot ฤe bi te tvorbe izrezali.ยซ

Prav v radioterapiji se jasno zrcali dvojna narava radioaktivnega sevanja. Kot pojasnjuje dr. Rudolf, bi bila obsevalna doza, ki jo med posamezno seanso usmerimo na zelo majhno obmoฤje pacientovega telesa, tako rekoฤ hipno smrtna, ฤe bi jo ta prejel z vsem telesom. ยปKer naลกe medicinske naprave to sevanje usmerjajo v zelo ozek snop ลพarkov, dejansko uniฤujejo le maligno tkivo, ลกirลกih posledic pa ne puลกฤajo. Pacient gre lahko po posegu mirno domov, brez strahu za svoje zdravje ali zdravje svojih bliลพnjih.ยซ

dr. Zvonimir Rudolf
Prof. dr. Zvonimir Rudolf, predstojnik Katedre za onkologijo in radioterapijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

V resnici smo z radioaktivnim sevanjem, ki izvira iz razpadanja radioaktivnih elementov v zemeljski skorji, ozraฤju in vesolju, dobesedno preplavljeni vsak trenutek naลกih ลพivljenj. In naลกa telesa so se na to popolnoma prilagodila. ยปVsako celico v naลกem telesu dobesedno bombardirajo ti nevidni delci in pri tem neizogibno prihaja do poลกkodb. Lahko npr. neposredno poลกkodujejo njeno jedro ali pa njen genetski material. ล e veฤ je posredne ลกkode, do katere pride, ko sevanje iz atomov v telesu izbija elektrone in jih spreminja v proste radikale. To so izotopi, ki so elektriฤno nabiti in se izredno agresivno veลพejo na okoliลกke atome, pri tem lahko zmotijo normalne bioloลกke procese v telesu,ยซ pojasnjuje dr. Rudolf. A ฤeprav se vse skupaj sliลกi precej straลกljivo, ni razloga za preplah. Narava nas je namreฤ opremila z izredno uฤinkovito zaลกฤito. ยปNaลก organizem premore vse polno t. i. reparatornih ali popravljalnih mehanizmov, ki sproti odpravljajo napake.

Proti prostim radikalom se tako ฤloveลกko telo bori z antioksidanti, kot so vitamin C, betakaroten itd., sposobno je celo popravljati nastalo ลกkodo na genetskem zapisu. Pri tem je popolnoma vseeno, ali se ฤlovek prehranjuje in ลพivi zdravo ali ne, ti mehanizmi delujejo neodvisno od tega. Je pa res, da se z leti napake kopiฤijo in jih je ฤedalje teลพje sproti popravljati. In ko jih je enkrat preveฤ, nastane rak. Enak uฤinek imajo tudi izredno velike doze sevanja, ki presegajo sposobnost reparacije organizma.ยซ Ker pa se s temi obiฤajen ฤlovek nikoli ne sreฤa, nam kot bistven dejavnik za nastanek rakavih obolenj ostane le ลกe starost. Prav zato smo ลพe od samih zaฤetkov spremljanja incidence raka v zahodnem svetu priฤa stalnemu porastu ลกtevila rakavih bolnikov โ€“ ker paฤ ljudje ลพivimo ฤedalje dlje in s tem poveฤujemo verjetnost, da se nam bo sฤasoma razvil rak. ยปV ZDA so celo naredili projekcijo, po kateri bi ob hipotetiฤni ลพivljenjski dobi 120 let ฤisto vsak moลกki prej ali slej dobil raka na prostati,ยซ pojasnjuje dr. Rudolf.

Najhuje je, ฤe radioaktivno snov zauลพijemo

Radioaktivno sevanje torej ni nujno nekaj absolutno slabega, gre pravzaprav za naravni pojav, s katerim se je ฤlovek nauฤil ลพiveti tako kot z letnimi ฤasi ali izmenjavanjem dneva in noฤi. Drugaฤe pa je, ฤe radioaktivno snov zauลพijemo โ€“ takrat lahko nastanejo hude zdravstvene posledice, saj se lahko radioaktivne snovi nakopiฤijo v telesnih organih, od koder jih ni veฤ mogoฤe odstraniti. Teoretiฤno bi lahko radioaktivne snovi v naลกe telo priลกle ob hujลกi jedrski nesreฤi ali eksploziji atomske bombe kje blizu nas. To se je sicer zgodilo zgolj nekajkrat v zgodovini ฤloveลกtva, prviฤ med atomskim bombardiranjem Hiroลกime in Nagasakija, pa tudi pri nesreฤi v ฤŒernobilu pred dvajsetimi leti in nedavno v Fukuลกimi. Pri tem je treba poudariti, da je do ยปokuลพbeยซ okoliลกkega prebivalstva z radioaktivnimi snovmi priลกlo le na izredno omejenem obmoฤju nekaj deset kilometrov okoli radioaktivnega vira. Glavno nevarnost pri tovrstnih nesreฤah pomeni radioaktivni jod, saj lahko zaide v ลกฤitnico, iz nje izrine obiฤajni jod ter povzroฤi nepopravljive poลกkodbe zaradi sevanja. Za take primere ima naลกe ministrstvo za zdravje pripravljen preventivni ukrep razdeljevanja tabletk kalijevega jodida celotnemu prebivalstvu. Te tabletke lahko ob pravoฤasnem zauลพitju radioaktivnemu jodu prepreฤijo, da bi se naselil v ลกฤitnico, in tako omejijo njegove posledice.

Vendar je to izredno skrajen primer, do katerega je, kot reฤeno, priลกlo samo nekajkrat v zgodovini ฤloveลกtva. Obiฤajne doze naravnega sevanja in umetnega sevanja, ki smo jim izpostavljeni vsak dan, pa, kot kaลพe, niso problematiฤne. Ali po besedah dr. Rudolfa: ยปMorda se moramo radioaktivnemu sevanju danes celo zahvaliti, da smo takลกni, kot smo. Nekateri namreฤ menijo, da je sevanje eden od dejavnikov pri poganjanju evolucije s spodbujanjem mutacij v organizmih in poslediฤnim razvojem novih ลพivljenjskih oblik, katerega konฤni rezultat je prav ฤlovek, z vsemi svojimi odlikami in slabostmi.ยซ

graf izpostavljenosti sevanju

Koliko sevanja je preveฤ?

Graf prikazuje sevalne doze, ki jih prejmemo v vsakodnevnem ลพivljenju, ter njihove posledice.

  • 20.000 mSv โ€“ Kognitivna onesposobljenost, krฤi, smrt v nekaj urah po obsevanju.
  • 10.000 mSv โ€“ Notranje krvavitve, smrt v dveh tednih po obsevanju
  • 6000 mSv โ€“ Povpreฤna obsevalna doza pri delavcih, ki so sanirali ruลกevine ฤernobilskega reaktorja in umrli v enem mesecu po obsevanju.
  • 3000 mSv โ€“ 50-odstotna moลพnost za preลพivetje.
  • 700 mSv โ€“ Slabost in bruhanje v nekaj urah po obsevanju.
  • 400 mSv โ€“ Najviลกja sevalna doza na uro, izmerjena v Fukuลกimi na dan 14. marca 2011
  • 350 mSv โ€“ Doza, ki so jo prejeli evakuirani prebivalci v bliลพnji okolici ฤernobilskega reaktorja
  • 100 mSv โ€“ Poveฤana verjetnost za raka.
  • 10 mSv โ€“ Obsevalna doza, ki jo prejmemo ob slikanju celotnega telesa z raฤunalniลกko tomografijo.
  • 6,9 mSv โ€“ Obsevalna doza, ki jo prejmemo ob slikanju prsnega koลกa z raฤunalniลกko tomografijo.
  • 2,4 mSv โ€“ Letna obsevalna doza zaradi naravnega sevanja ozadja.
  • 1,02 mSv โ€“ Obsevalna doza, izmerjena v Fukuลกimi na dan 12. marca 2011
  • 0,04 mSv โ€“ Obsevalna doza pri slikanju dojk z mamografom.
  • 0,01 mSv โ€“ Obsevalna doza pri rentgenskem slikanju zob.
  • 0,016 ยตSv (ali 0,000016 mSv) โ€“ Maksimalna letna izpostavljenost prebivalstva v Breลพicah zaradi normalnega obratovanja JEK.

Jure ล kerl, arhiv Zdravja, Foto: Matic Bajลพelj, Dreamstime

Bodi Eko
Bodi Eko
Na uredniลกtvu s skupnimi moฤmi pripravljamo ลกtevilne ฤlanke in prispevke za zdravje in zdravo ลพivljenje, ekologijo ter nasvetov za dom ter uฤinkovito rabo energije ลฝe veฤ kot 20 let spremljamo in raziskujemo omenjena podroฤja ter se ves ฤas izobraลพujemo in nadgrajujemo svoje znanje.

NAJNOVEJล E