Medena detelja s svojim vonjem preganja molje in druge žuželke v omarah. A to ni njena edina koristna lastnost, ampak ji pripisujejo tudi nekatere zdravju prijazne lastnosti: blaži vnetja, zavira nastanek edemov in zveča venski in limfni pretok, zato njene blagodejne učinke marsikdo preizkuša ob kroničnem venskem popuščanju (krčnih žilah). Ker venski pretok spodbuja tudi hoja, je najbolje, da se po medeno deteljo sprehodimo.
Kje raste medena detelja?
Medena detelja (Melilotus officinalis) je rastlina, ki jo najdemo po vsej Evropi in severni Aziji. Raste po prodnatih, grmovnatih krajih, obdelanih tleh, ob zidovih in poteh. Ta eno- ali dvoletnica je visoka približno 30 do 90 centimetrov. Iz njenega razvejanega stebla poganjajo na dolgih pecljih listi, sestavljeni iz treh ovalnih lističev z nazobčanimi robovi. Poleti se na vrhu stebel pojavljajo dolgi grozdi z majhnimi, rumenimi in prijetno dišečimi cvetovi. Njim sledijo majhni in jajčasti rumenorjavi plodovi.
Medeno deteljo lahko gojimo tudi doma na vrtu. Vzgojimo jo iz semen, ki jih posejemo jeseni ali spomladi. Medena detelja uspeva v dobro odcednih nevtralnih do alkalnih tleh in potrebuje veliko sonca.
Vonj po medu
V zdravilne namene lahko uporabljamo stebla, liste in cvetove medene detelje.
Nadzemne dele rastline nabiramo v juliju, nato jih posušimo. Sušimo jih počasi v senci, nikoli pri umetni toploti, saj učinkovine nastanejo šele med sušenjem rastlin. Suho drogo hranimo v dobro zaprtih posodah. Ima prijeten vonj po medu (od tod tudi ime) in je v ustih sluznata.
- Medena detelja vsebuje glukozid melilotozid. Spremeni se v kumarin, ki daje rastlini značilen vonj.
- V njej so tudi flavonoidi.
- Če je okužena s plesnimi, nastane v njej dikumarol, snov, ki preprečuje strjevanje krvi.
Posušeno medeno deteljo lahko uporabljamo za čaje, prevretke, prašek, suhe izvlečke in tinkture. Pogosto jo mešamo z drugimi rastlinami, ki krepijo krvne žile, kot so virginski nepozebnik (Hamamelis virginiana), divji kostanj (Aesculus hippocastaneum) in borovnica (Vaccinium myrtillus).
Medena detelja krepi žile
- Uporabljamo jo lahko pri težavah z venskim popuščanjem (krčne žile). H krepitvi krvnih žil pomaga njena učinkovina melilotozid.
- Lajšala naj bi otekanje zaradi zastajanja tekočine (edem). Ena od raziskav je potrdila tudi, da lahko celo zmanjša otekanje nadlakti (limfedem) pri ženskah, ki so jih operirali zaradi raka dojk.
- Da rastlina učinkovito blaži vnetja, so potrdile nekatere raziskave na živalih. Zato jo lahko uporabljamo pri ranah, modricah, izpahih in izvinih ter za lajšanje revmatizma.
- Flavonoidi v rastlini naj bi pomagali pri lajšanju prebavnih motenj.
- Kadar je prisoten dikumarol, ki preprečuje strjevanje krvi, jo lahko uporabljamo tudi pri zdravljenju tromboze. Ob tem pa se moramo zavedati, da nikakor ne more in ne sme zamenjati rednega zdravljenja z zdravili proti strjevanju krvi in zdravniškega nadzora.
Kaj, koliko in kdaj
Proti hemoroidom, krčnim žilam, težkim nogam, zastajanju tekočine in prebavnim motnjam lahko uživamo poparek, kapsule ali tinkturo na osnovi medene detelje. Pri izpahih, modricah in krvavitvi pa medeno deteljo uporabljamo za obkladke. Za zunanjo uporabo so za preprečevanje krčnih žil in za odpravljanje podplutb na voljo še razna mazila na osnovi medene detelje.
POPAREK pripravimo tako, da žličko posušenih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati pet minut, nato precedimo. Popijemo tri do štiri skodelice na dan.
KAPSULE (s 50 miligrami praška) jemljemo trikrat na dan, in sicer po eno do dve kapsuli med jedjo.
TINKTURO uživamo tako, da 35 kapljic nakapamo v kozarec vode in pijemo med jedjo trikrat na dan.
OBKLADEK pripravimo tako, da 20 gramov posušenih cvetov stresemo v 100 mililitrov vode, zavremo in kuhamo 15 minut. Če je obkladek namenjen lajšanju izpaha ali modric, namočimo krpo v toplo tekočino in obkladek dvakrat ali trikrat na dan položimo na prizadeto mesto. Če ga bomo uporabili za ustavljanje krvavitve, tekočino prej ohladimo.
KOPEL ustvarimo tako, da vodi dodamo poparek, narejen iz stotih gramov suhe droge, ki naj stoji 15 minut. Kadar ga uporabljamo pri obolenjih ven, pazimo, da kopel ni prevroča. Ima poživljajoč in krepčilen učinek.
Ni za vse
Ker utegne biti v medeni detelji dikumarol, naj ljudje s težavami pri strjevanju krvi ali tisti, ki jemljejo zdravila za redčenje krvi, medene detelje ne uživajo. Tudi sicer vedno jemljemo le majhne odmerke, saj kumarin v velikih količinah lahko poškoduje jetra. Pri prevelikih odmerkih se lahko zaradi vsebnosti kumarina pojavita tudi glavobol in bruhanje.