Zelišča in zdravilne rastline so dar narave, ki jih poleti in jeseni nabiramo na vrtovih, travnikih in v gozdovih. Sveža so polna arome in zdravilnih snovi, a žal hitro ovenijo. Sušenje je eden najstarejših načinov shranjevanja, s katerim zelišča obdržijo svojo moč, okus in vonj še dolgo v zimo. Domače zaloge posušenih listov, cvetov in stebel so čudovita osnova za zimske čaje, ki nas grejejo, krepijo odpornost in pomagajo pri različnih težavah.
Katera zelišča so primerna za sušenje?
Za čaje lahko posušimo skoraj vsa zelišča, ki jih poznamo iz domače lekarne:
- meta – osvežilna, pomaga pri prebavi,
- melisa (limonina trava) – pomirja in sprošča,
- kamilica – blaži vnetja in pomirja želodec,
- žajbelj – razkužuje in krepi,
- timijan – pomaga pri kašlju,
- lipov cvet – odličen za prehlade,
- bezeg – podpira imunski sistem,
- plodovi šipka – polni vitamina C,
- materina dušica – za dihala,
- kopriva – bogata z minerali.
Seveda pa lahko sušimo tudi manj znana zelišča, kot so ognjič, rman, ožep, slez in številna druga.
Kdaj nabiramo zelišča?
Čas nabiranja igra pri zdravilnih razstlinah pomembno vlogo, saj vpliva na kakovost in moč posušenih rastlin:
- listi: pred cvetenjem, ko so najbogatejši z eteričnimi olji,
- cvetovi: takoj, ko se odprejo, a še preden ovenijo,
- plodovi in semena: ko dozorijo,
- korenine: jeseni, ko rastlina zaključi rast.
Najboljši čas nabiranja je suho jutro po tem, ko rosa izgine.
Kako pripravimo zelišča za sušenje?
- Rastline nežno otresemo, da odstranimo prah in žuželke. Če so zelo umazane, jih hitro speremo in posušimo s kuhinjsko krpo.
- Večje liste in cvetove razporedimo v tanki plasti, da se ne sprimejo.
- Stebla in vejice zvežemo v manjše snope.
Metode sušenja
1. Sušenje na zraku
Najbolj naraven način. Zelišča razporedimo na pladenj, papir ali mrežo v tankem sloju. Prostor naj bo zračen, temen in suh. Neposredna sončna svetloba ni primerna, ker uniči barvo in eterična olja.
2. Sušenje v šopih
Stebla zvežemo v snope in obesimo na glavo. Primerna metoda za žajbelj, timijan, rožmarin in meto.
3. Sušenje v pečici
Za hitrejše sušenje uporabimo pečico pri 35–40 °C. Vrata pustimo rahlo odprta, da vlaga uhaja.
4. Sušilnik (dehidrator)
Idealna naprava za vse, ki veliko sušijo. Omogoča enakomerno temperaturo in hitro sušenje brez izgube kakovosti.
Kako vemo, da so zelišča dovolj suha?
- listi se zlahka zdrobijo med prsti,
- cvetovi ob pritisku počijo,
- stebla se lomijo, ne pa upogibajo.
Če so zelišča le delno suha, lahko hitro splesnijo, zato bodimo pri tem koraku natančni.
Shranjevanje posušenih zelišč
Posušena zelišča hranimo v:
- steklenih kozarcih s pokrovom,
- papirnatih vrečkah,
- kovinskih škatlicah.
Shranjujemo jih v temnem, suhem prostoru. Nikoli jih ne izpostavljamo soncu ali vlagi. Najbolje je, da vsako zelišče hranimo ločeno in ga poimenujemo z etiketo in datumom nabiranja.
Koliko časa zelišča ohranijo moč?
Večina zelišč ohrani aromo in zdravilnost 1 leto. Po tem obdobju se moč eteričnih olj zmanjša. Zato je dobro vsako sezono pripraviti nove zaloge.
Kako mešati čaje?
Ko imamo različna posušena zelišča, jih lahko mešamo glede na namen:
- za pomiritev: melisa, lipa, kamilica,
- za prehlad: bezeg, timijan, žajbelj, lipa,
- za prebavo: meta, rman, komarček,
- za krepitev: kopriva, šipek, materina dušica.
Mešanice pripravimo sproti, da ohranimo največ arome.
Preberite še:
- Modri čaj iz cvetov metuljastega graha: Zakaj ta pijača navdušuje svet?
- Čaj iz figovih listov: Skrita zakladnica zdravja, ki jo morate spoznati
