Prijava
Pravilno sušenje zdravilnih rastlin je prvi korak, ki ga moramo upoštevati, ko naberemo zelišča. Ko rastlino utrgamo, preneha v njej življenje. Začne se raz-krojevalno delo najrazličnejših kvasil in drobnoživk, ki pokvarijo vrednost zdravilne zeli, če tega pravočasno ne preprečimo.
Pravilno sušenje zdravilnih rastlin in zelišč
Da ohranimo v rastlini zdravilne vrednosti, je več možnosti. Najnavadnejše je sušenje. Rastlini odvzamemo vodo, s tem pa one-mogočimo kvasilom in drobnoživkam razvoj in razkrojno delovanje, ker brez vode ne morejo živeti in se razmnoževati. Sušenje je tudi najcenejše, zato ga največ uporabljamo.
Rastline imajo precej vode. Tako imajo korenine in zeleni deli rastline 70 do 85 odstotkov vode, leseni deli do 50 odstotkov, semena in plodovi 10 do 15 odstotkov, mesnati plodovi (npr. jagode in borovnice) pa celo 85 do 95 odstotkov. Vso to odvečno vodo je treba odstraniti. Navadno računamo, da se zdravilna zelišča osušijo toliko, da dobimo iz 4 do 5 kilogramov svežih listov 1 kilogram suhih, iz 3 do 9 kilogramov svežih cvetov 1 kilogram suhih in iz 3 do 4 kilogramov korenin 1 kilogram suhih.
Plodovi se ne osuše veliko, ker nimajo dosti vlage. Za domače potrebe sušimo zelišča na soncu, v senci ali pa na peči. Za prodajo pa si moramo pomagati tudi s sušilnicami, posebno še, če moramo posušiti večje količine.
Na soncu lahko sušimo le lubje, korenine, nekatere plodove in semena. Na soncu, npr., lahko sušimo tudi bezgovo cvetje, ki mora biti svetle barve, ipd.
Za sušenje zelišč računamo:
- poleti — za cvetje 3 do 8 dni, za liste in celo rastlino 3 do 6 dni, za korenine 14 dni.
- Jeseni in spomladi pa je sušenje bolj počasno in takrat raču-namo:
- za cvetje 8 do 14 dni,
- za liste in celo rastlino 10 do 14 dni,
- za korenine 21 dni.
Na peči sami ne smemo sušiti, ker je navadno prevroča in zelišča se pri vročini pokvarijo, prežgejo in izgubijo svojo Vrednost. Za sušenje na peči zadostuje toplota 35 do 70 stopinj. Peč naj bo torej toliko topla, da nas ne peče v roko. Za sušenje v sušilnicah velja enako pravilo kot za sušenje na peči. Sušiti začenjamo z nižjo temperaturo in močnejšim zračenjem, vetrenjem, potem pa sušimo pri 35 do 60 stopinjah. Če je za posamezna zelišča potrebno posebno sušenje, se moramo teh posebnosti držati, ker so morda v zelišču snovi, ki jim višja temperatura škoduje in razpadejo. Med take snovi štejemo glikozide (rdeči naprstec — digitalis, šmarnica itd.).
Kako shranimo posušene zdravilne rastline in zelišča?
Posušene zdravilne rastline moramo hraniti na suhem prostoru. Če jih hranimo v vlažnem, rade splesnijo ali dobijo duh po zatohlem. Take čaje izdaja duh: če jih poduhamo, imajo tuj duh, ne po čaju. Posebno radi se kvarijo čaji, ki vsebujejo zdrobljene plodove, še prej pa se pokvarijo taki, ki imajo zdrobljene koščice. V takih čajih se pokvarijo maščobe, postanejo žarke in čaji nimajo pravega vonja niti okusa.
Ko shranjujemo čaj, si napišimo na vrečko tudi, kakšen čaj vsebuje in zakaj ga rabimo. Dostikrat se namreč zgodi, da čaj prenehamo piti, ker nam je bolje ali pa se pozdravimo, potem pa pozabimo, kakšen čaj smo pravzaprav imeli. Ne pozabimo napisati na vrečko tudi datum; to nam bo prišlo prav, ko bomo presojali, ali je čaj še uporaben ali ne. V enem letu večina zelišč izgubi vrednost, predvsem pa tista, ki vsebujejo dišeče snovi. Čaje in zdravilne zeli torej vsako leto zamenjajmo z novimi.
Preberite tudi, kdaj in kako nabiramo zdravilne rastline.
Vir: Zdravilne rastline, Pomurska založba
