Ko zbolimo ali se poškodujemo, se pogosto osredotočimo le na zdravila, posege ali počitek. A ena najmočnejših oblik zdravljenja je pogosto spregledana: hrana. Pravilna prehrana ni zgolj podpora zdravju, temveč lahko ključno vpliva na hitrost in uspešnost okrevanja ter moč imunskega odziva. V času bolezni, operacij ali drugih fizičnih stresov je prehranska podpora bistvenega pomena – in to ne le na ravni kalorij, temveč na ravni kakovostnih hranilnih snovi.
Slaba prehrana = šibka imunost
Prehrana z malo zelenjave, sadja in vlaknin, a veliko sladkorja, nasičenih maščob ter alkohola, oslabi delovanje prebavil, hormonov in imunskega sistema. Takšna prehrana je še posebej problematična pri starejših, ki pogosto zaužijejo manj obrokov, hrana pa je hranilno revna.
Če pride do okužbe ali poškodbe, je pri takih osebah potek zdravljenja počasnejši, tveganje za zaplete pa večje. Že pomanjkanje enega samega mikrohranila, kot je npr. vitamin D ali B6, lahko oslabi delovanje imunskega sistema.
Na drugi strani pa prehrana, bogata z naravnimi antioksidanti, beljakovinami in zdravimi maščobami, pripomore k boljši odpornosti, celjenju ran, obnavljanju tkiv in celo zmanjšanju vnetij.
Vitamin D – več kot le za kosti
Vitamin D je v zadnjih letih postal sinonim za podporo imunosti. Med epidemijo COVID-19 so številne države (npr. Poljska) izdale uradna priporočila za jemanje vitamina D za splošno populacijo. V Sloveniji je do tega prišlo šele med epidemijo leta 2020 – predvsem po zaslugi prof. dr. M. Pfeifer, ki je že leta 2011 opozarjala na pleiotropne učinke vitamina D izven skeleta.
Vitamin D sodeluje pri sintezi hormonov, nevrotransmiterjev in aktivaciji imunskega sistema. Njegovo pomanjkanje je povezano z višjo dovzetnostjo za okužbe dihal, počasnejšim celjenjem ran ter tudi z duševnimi stiskami, kot sta depresija in utrujenost.
Beljakovine: Gradniki okrevanja
Pri okrevanju telo potrebuje aminokisline za obnovo tkiv, sintezo encimov in tvorbo protiteles. Če primanjkuje le ene esencialne aminokisline, telo ne more izgraditi beljakovine, četudi so vse druge prisotne.
Starejši pogosto zaužijejo premalo beljakovin, kar vodi do sarkopenije (izgube mišične mase). Mišice so med boleznijo ključna “banka” aminokislin. Ko jih zmanjka, začne telo razgrajevati lastne zaloge – s tem pa oslabi imunski sistem.
Za optimalno regeneracijo po bolezni ali operaciji je nujna prehrana z dovolj beljakovinami – priporoča se vsaj 1,2 do 1,5 g beljakovin na kilogram telesne mase dnevno.
Stresna presnova: Tiha grožnja za naše telo
Ob okužbi, operaciji ali poškodbi telo preide v stanje stresne presnove. Hormoni kot so kortizol, adrenalin, glukagon in inzulin povzročijo:
- Povečano porabo glukoze
- Razgradnjo mišičnih beljakovin
- Mobilizacijo maščobnih kislin
Če v tem času nimamo ustrezne prehranske podpore, se oslabi imunost, poveča vnetje in podaljša okrevanje. Gre za tihi presnovni proces, ki pri hudo bolnih lahko pomeni razliko med okrevanjem in zapleti.
Kaj pomaga?
- Mesna juha: vsebuje že razgrajene beljakovine, ki jih telo lažje izkoristi
- Sveža zelenjava in sadje: vir vitaminov, ki jih kuhanje uniči
- Dodatki vitamina D, B6, Cinka, Selena
- Glutamin: aminokislina, ki dokazano podpira okrevanje in črevesno imunost
“S pravočasnim in ustreznim ukrepanjem lahko vplivamo na nastanek vnetnih molekul … Nekatera hranila pridobivajo vlogo zdravil,” piše dr. Kozjek.
Podhranjeni bolniki imajo več zapletov
Študija iz ZDA je pokazala, da so starejši bolniki s slabšo prehransko oceno imeli več zapletov v bolnišnici: sepso, pljučnico, uroinfekte. Vsaka dodatna točka na prehranskem vprašalniku je pomenila kar 13 % manjše tveganje za zaplete.
Dietetik, ki je sodeloval v raziskavi, je opozoril, da je pravočasna prehranska intervencija ključnega pomena – in da že nekaj preprostih ukrepov, kot je uvedba beljakovinsko bogate juhe ali dodatkov vitamina D, lahko bistveno spremeni izid zdravljenja.
Presnovne potrebe med stresom
Po podatkih dr. Dražigosta Pokorna se osnovna presnova v stresu lahko poveča tudi za 100 %:
- infekcije: +20–55 %
- zlomi: +30–55 %
- opekline (50 % telesa): +100 %
To pomeni, da mora biti prehrana ne le uravnotežena, temveč energijsko bogata in kakovostna. V praksi to vključuje tudi dopolnjevanje z beljakovinskimi napitki, enteralno prehrano in visokovrednimi dodatki.
Ključna hranila pri okrevanju
- Vitamin A – vzdržuje celovitost sluznic in imunskih barier
- Vitamin B6 – sodeluje pri presnovi beljakovin in tvorbi protiteles
- Vitamin D – krepi prirojeni in pridobljeni imunski odziv
- Selen in cink – protivnetna učinka, uravnavata oksidativni stres
- Glutamin – posebej pomemben pri okužbah, operacijah, stresu
- Omega 3 maščobne kisline – zmanjšujejo vnetje in spodbujajo celjenje
- Probiotiki – podpirajo ravnovesje črevesne mikrobiote in s tem imunost
Hrana je osnova okrevanja
Ko govorimo o zdravljenju, se moramo zavedati, da zdravila zdravijo, a hrana omogoča, da zdravljenje uspe.
Uravnotežena prehrana, bogata z beljakovinami, vitamini in mikrohranili, skrajša čas okrevanja, zmanjša tveganje za zaplete in okrepi imunski odziv. Posebno pozornost pa zahtevajo starejši, kronični bolniki in tisti po operacijah.
Hrana ni le gorivo. Hrana je zdravilo.
Viri in raziskave
- A. Rusińska et al., Vitamin D Supplementation Guidelines for General Population and Groups at Risk of Vitamin D Deficiency in Poland—Recommendations of the Polish Society of Pediatric Endocrinology and Diabetes and the Expert Panel With Participation of National Specialist Consultants and Representatives of Scientific Societies, 2018 Update.
- M. Pfeifer, Pleiotropni učinki vitamina D, Medicinski razgledi, 2011.
- A. Rong BS et al, Association of nutrition status and hospital-acquired infections in older adult orthopedic trauma patients, Journal of parenteral and enteral nutrition, 2021.
- D. Pokorn, S prehrano do zdravja, založba EWO, d.o.o, 1996, s 454.
- https://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/hranila-so-lahko-zdravila/, dostopno, 27. 1. 2023.
- S. Perna et al., The Role of Glutamine in the Complex Interaction between Gut Microbiota and Health: A Narrative Review, Int. Journal of Molecular Sciencies, 2019.
