Rastlinjaki jeseni pogosto postanejo idealno okolje za razvoj glivic. Temperature se začnejo spuščati, zunaj je več padavin, vlaga pa se ujame v zaprtem prostoru. V kombinaciji z manj sonca in slabšo kroženjem zraka to ustvarja pogoje, v katerih se glivične bolezni hitro širijo. Najpogostejše med njimi so pepelasta plesen, siva plesen (Botrytis) in različne rjave lise na listih.
Glivice ne povzročajo le estetskih težav. Lahko uničijo pridelek, oslabijo rastline in povzročijo, da se rastlinjak spremeni v neuporaben prostor za prezimovanje občutljivejših rastlin. Preprečevanje je zato veliko pomembnejše kot kasnejše zdravljenje.
Najpogostejši vzroki za razrast glivic v rastlinjakih
Če želimo težavo obvladati, moramo najprej razumeti, zakaj se pojavi. Jeseni je v rastlinjakih več dejavnikov, ki spodbujajo razvoj glivičnih bolezni:
- Preveč vlage v zraku: kondenzacija na foliji in steklu, pogosta jutranja rosa.
- Slabo prezračevanje: zaprta vrata in okna, ker želimo ohraniti toploto.
- Ostanki rastlin: nabrani listi in odmrli deli so gojišče za glivice.
- Pregosta zasaditev: premalo prostora med rastlinami preprečuje kroženje zraka.
- Nepravilno zalivanje: zalivanje pozno popoldne povzroči, da listi čez noč ostanejo mokri.
Kako preprečiti razrast glivic – praktični ukrepi
Z nekaj preprostimi, a doslednimi ukrepi lahko jeseni rastlinjak ohranimo zdrav in pripravljen na zimo.
1. Redno prezračevanje
Čeprav se temperature spuščajo, je kroženje zraka ključnega pomena. Vrata ali okna odprite vsak dan vsaj za nekaj ur. Prepih zmanjša vlago in preprečuje kondenzacijo na stenah.
2. Pravilno zalivanje
Jeseni rastline potrebujejo manj vode kot poleti. Zalivajte zjutraj, da se listi do večera posušijo. Uporabljajte raje kapljično namakanje, ki navlaži tla, ne pa listov.
3. Čiščenje rastlinjaka
Odstranite vse odmrle dele rastlin, plevel in liste s tal. Prav ti ostanki so največje gojišče za glivice. Ob koncu sezone je priporočljivo temeljito očistiti tudi konstrukcijo in folijo/steklo z blagim milom ali razkužilom.
4. Redčenje zasaditve
Med rastlinami pustite dovolj prostora, da lahko kroži zrak. Če gojite solato, špinačo ali zelje, poskrbite, da rastline ne rastejo preblizu druga drugi.
5. Preventivna zaščita
Uporabite naravne pripravke za krepitev rastlin, kot so čaji iz preslice, koprive ali kamilice. Ti delujejo kot blagi fungicidi in krepijo odpornost rastlin. Pri hujših težavah so na voljo tudi ekološki fungicidi.
6. Ustrezna temperatura
Poskusite ohranjati zmerno temperaturo. Če se rastlinjak preveč ohladi, se vlaga kondenzira. Če pa je pretopel, rastline oslabijo. Priporočljivo je, da v rastlinjaku ni več kot 25 °C čez dan in ne manj kot 5–8 °C ponoči.
Najpogostejše glivične bolezni v jesenskem rastlinjaku
Glivice se lahko pokažejo na različne načine. Nekaj tipičnih bolezni, na katere moramo biti pozorni:
- Pepelasta plesen: bel prah na listih, ki se hitro širi.
- Siva plesen (Botrytis): puhasta siva prevleka na cvetovih, listih in plodovih.
- Listne pege: rjave ali črne lise, ki povzročajo odmiranje listov.
- Fuzarij: venenje rastlin, ki ga povzroča gliva v tleh.
Vsaka od teh bolezni lahko uniči pridelek, zato je preventiva nujna.
Kaj narediti, če se glivice že pojavijo
Če kljub previdnosti opazite prve znake bolezni, ukrepajte hitro.
- Odstranite in sežgite okužene dele rastlin.
- Obolele rastline odstranite iz rastlinjaka, da se bolezen ne širi.
- Zmanjšajte vlago in povečajte prezračevanje.
- Uporabite ekološki fungicid (npr. na osnovi bakra ali žvepla), če je okužba obsežnejša.
Dolgoročna strategija
Najbolj učinkovita zaščita je kombinacija dobrih praks: vsako leto pospravite ostanke, očistite rastlinjak, kolobarite rastline in uporabljajte odpornejše sorte. Tako si dolgoročno ustvarite stabilno okolje, kjer glivice nimajo možnosti za množično razrast.
Več podobnih vsebin:
- Kako preprečiti pepelasto plesen na kumarah, preden uniči vaš poletni pridelek
- Ste na kateri izmed gredic opazili plesen? Posadite te rastline, ki zemljo razkužijo
- Ta domača sestavina ustavi paradižnikovo plesen, še preden se razširi!
