Plesen na paradižnikih je ena najpogostejših težav, s katerimi se srečujejo vrtnarji – tako začetniki kot tudi izkušeni. Vse se zdi v najlepšem redu, potem pa v nekaj dneh listi porumenijo, dobijo temne lise, steblo začne propadati, plodovi pa gniti še preden dozorijo. Tisto, kar ste negovali tedne, lahko v nekaj dneh uniči ena sama bolezen.
Ampak obstaja sestavina, kar jo lahko zaustavi. Ni kemično sredstvo. Ni drago škropivo. Temveč preprosta naravna sestavina, ki jo ima veliko gospodinjstev že v hladilniku.
Govorimo o sirotki – stranskem produktu pri pripravi sira in skute, ki se v zadnjem času znova uveljavlja kot odličen naravni pomočnik na vrtu.
Zakaj sirotka deluje?
Sirotka nastane pri obdelavi mleka, ko se mlečne beljakovine ločijo od tekočine. Ta tekočina je rahlo kisla in vsebuje mlečnokislinske bakterije, vitamine, minerale in aminokisline. A tisto, kar jo naredi tako uporabno na vrtu, je predvsem njena kisla pH vrednost in probiotična sestava, ki zavira razvoj številnih vrst plesni in glivičnih bolezni.
Ko sirotko poškropimo po listih paradižnika, ustvarimo okolje, ki ni ugodno za razrast spor plesni, še posebej rjave plesni (Phytophthora infestans), ki je največji sovražnik paradižnika v vlažnem poletju.
Poleg tega sirotka:
- izboljšuje zdravje rastline s koristnimi mikroorganizmi,
- deluje kot blago gnojilo (bogata z dušikom),
- zmanjšuje potrebo po kemičnih pripravkih,
- spodbuja naravno odpornost rastline.
Kako pripravimo sirotkino škropivo?
Sirotka je močna, zato jo je treba pred uporabo razredčiti. V nasprotnem primeru lahko zaradi svoje kisline povzroči ožige na listih, še posebej v vročem soncu.
Osnovni recept:
Sestavine:
- 1 del sirotke (nekoliko kisle, ne sladke!)
- 2–3 deli vode
Postopek:
- V večji posodi zmešamo sirotko in vodo.
- Dobljeno tekočino prelijemo v ročno razpršilko.
- Škropimo paradižnike po listih (zgornja in spodnja stran) in po steblu.
- Postopek ponovimo vsakih 5–7 dni v obdobjih visoke vlažnosti.
Tudi naravna sredstva zahtevajo pravilno uporabo. Napačna aplikacija ali prevelika koncentracija lahko naredi več škode kot koristi.
Bodite pozorni na:
- Vreme: Škropite v suhem vremenu, ko vsaj 24 ur ne bo deževalo.
- Dnevni čas: Škropite zgodaj zjutraj ali pozno popoldne – nikoli opoldne, ko je sonce najmočnejše.
- Frekvenco: Preventivno škropite vsakih nekaj dni, posebej po deževju.
- Opozorilo: Ne uporabljajte sladke sirotke (iz sladic) – ta lahko privabi škodljivce!
Kdaj začeti škropiti?
Veliko napak vrtičkarji naredijo, ker začnejo ukrepati prepozno. Ko se plesen že razbohoti, je rastlino veliko težje rešiti. Zato sirotko začnite uporabljati že preventivno, ko je vreme vlažno in temperature stalno nad 20 °C – to so idealni pogoji za razrast plesni.
Katere bolezni preprečuje sirotka?
Čeprav je najbolj znana po učinku na rjavo plesen na paradižniku, sirotka pomaga tudi pri drugih glivičnih težavah:
- Plesen na kumarah (peronospora),
- Pepelasta plesen na bučkah in bučah,
- Glivična okužba listov pri papriki,
- Črna pegavost pri vrtnicah (in drugih okrasnih rastlinah).
Lahko sirotko kombiniramo z drugimi naravnimi sredstvi?
Seveda. Še več – mnogi vrtnarji jo namenoma mešajo z drugimi sestavinami, da povečajo učinkovitost.
Učinkovite kombinacije:
- Sirotka + soda bikarbona (½ žličke sode na liter mešanice): nevtralizira kislost in deluje proti glivicam.
- Sirotka + česen: še močnejša obramba pred boleznimi in nekaterimi škodljivci.
- Sirotka + mleko (surovo ali kislo): dodaten vir koristnih bakterij.
Pred uporabo vsake kombinacije priporočamo, da pripravite manjšo količino in preizkusite na enem delu rastline.
Kaj storiti, če je plesen že prisotna?
Sirotka pomaga tudi v zgodnjih fazah okužbe. Če opazite temne madeže na spodnjih listih ali propadanje pecljev, odrežite okužene dele, rastlino poškropite s sirotko in pazljivo spremljajte stanje.
V hujših primerih je treba škropljenje izvajati vsakih 2–3 dni in kombinirati s prezračevanjem rastlin (odstraniti spodnje liste, omogočiti kroženje zraka).
Ali ima sirotka še druge koristi za paradižnik?
Presenetljivo da. Če jo uporabimo zmerno, sirotka tudi nahrani rastlino, saj vsebuje:
- dušik,
- kalij,
- vitamine skupine B,
- mlečnokislinske bakterije, ki izboljšujejo življenje v tleh.
S tem prispeva k močnejšemu koreninskemu sistemu, večji odpornosti na stres in boljšemu zorenju plodov.
Vrnitev pozabljenega zaveznika
Ko iščemo kompleksne rešitve in eksotične pripravke, se pogosto izkaže, da je najbolj učinkovita pomoč nekaj preprostega in dostopnega. Sirotka ni nova skrivnost, ampak stara metoda, ki so jo uporabljale že naše babice. Z uporabo sirotke na vrtu ne zaščitimo le paradižnika – zaščitimo tudi sebe, naravo in zdravje družine, saj se izognemo nepotrebnim kemikalijam.
Še več koristnih nasvetov:
- Vročina in suša: popolna kombinacija za pepelasto plesen na vrtu – kaj lahko storite?
- To preprosto tekočino spremenite v močno gnojilo za paradižnik in kumare
- S tem pripravkom bodo vaše paprike, bučke in paradižnik delali več plodov
