ฤeprav je ลพivljenje rastline komaj vidno, vendarle deluje njen organizem ves ฤas, ko rastlina ลพivi. V rastlini se pretakajo rastlinski sokovi. Korenine srkajo iz zemlje vodo in v njej raztopljene rudninske snovi, ki po posebnih ceveh prehajajo v liste, pa zopet v plodove, gomolje, korenike.
Listi vpijajo iz zraka ogljikov dvokis in ga ob sonฤni svetlobi in z listnim zelenilom, klorofilom, poveลพejo v ลกkrob. Kvasine, fer-menti, presnavljajo ลกkrob v sladkor, sladkorna raztopina pa se pretaka po zunanjem delu stebla ali debla, po lubu, tja, kjer jo rastlina potrebuje. V korenikah, koreninah, gomoljih, semenih, plodovih se sladkor spet spremeni v ลกkrob, ki ostaja tam za rezervno hrano.
Tako kakor sladkor se pretakajo po rastlini tudi snovi, ki so vaลพne zaradi svojih zdravilnih uฤinkov. Pozimi so te snovi drugje kot poleti, zjutraj drugod kot zveฤer in ni vseeno, kdaj rastlino ali njene dele nabiramo.
Na sploลกno velja pravilo, da nabiramo korenine in korenike le jeseni in spomladi; celo rastlino tedaj, ko zaฤne cveteti; cvetove, ko se zaฤno odpirati; liste, ko so najlepลกe razviti, lubje pa spomladi.
Rastlin ne nabiramo ob sonฤni pripeki ali celo takrat, ko so mokre od deลพja ali rose, ampak poฤakajmo, da se rosa ali deลพev-nica posuลกi. Najbolj primerne za nabiranje so pozne dopoldanske ure, ko ni sonฤne pripeke, in pa popoldne, ko sonce ลพe izgublja moฤ, vse dokler ne pade rosa.
Vedno nabirajmo le tiste rastline, ki jih dobro poznamo. Na-birajmo vsako vrsto posebej in jih ne meลกajmo med seboj. Nabranih zeliลกฤ ne smemo tlaฤiti, posebno ne listov in cvetja, ker se radi meฤkajo, in ฤe so stlaฤeni, se radi segrejejo, vnamejo, kot pravimo, in pokvarijo. Nabranih zeliลกฤ ne imejmo na kupu, temveฤ jih ฤim-prej oฤistimo, operimo, ฤe je potrebno, preberimo in posuลกimo.
Ne nabirajmo na debelo ลพe redkih rastlin in tistih, ki jih je bilo treba zaradi pretiranega nabiranja ลพe zavarovati! Vedno imejmo pred oฤmi, da s pretiranim nabiranjem uniฤujemo naลกe rastlinstvo, ki tudi ni neuniฤljivo. Nekatere rastline so ลพe tako redke, da jih dobimo le ลกe na skritih mestih, kamor le redko kdo zaide. Med zavarovanimi zdravilnimi rastlinami, ki rastejo pri nas, omenjamo naslednje: rumeni sviลกฤ ali encijan, kranjski jegliฤ, lepi jegliฤ ali avrikelj, cesarski silj ali cesarski koren, okroglolistno rosiko, jesenฤek, rjasti sleฤ in na nekaterih krajih dlakasti sleฤ, bodiko ali boลพji les. Teh rastlin ne smemo nabirati, ker so zavarovane. ฤe jih potrebujemo za zdravljenje, jih kupujmo v lekarnah!
ฤe nabiramo cvetove in korenine redkih rastlin, je nevarno, da jim onemogoฤimo rast, da ne morejo razviti semena, ki je potrebno za nadaljnje razmnoลพevanje; z nabiranjem korenin pa rastlino sploh uniฤimo.
Ne potrgajmo vseh rastlin, kjer koli jih nabiramo, pustimo jih vedno nekaj tudi za razplod! ฤe nabiramo liste, ne osmukavajmo rastlin do golega, ker jih tudi s tem lahko uniฤimo. Ne lomimo drevja in vej! Rastlina je ลพiv organizem, ki mu lahko z uniฤujoฤim klestenjem nepopravljivo ลกkodujemo.
Vir: Zdravilne rastline, Pomurska zaloลพba