Stari garteljci so bili vedno polni in pisani najrazliฤnejลกih rastlin, gojenih za v lonec in kar tako, zgolj da polepลกajo. Takลกni pa so privabili tudi mnoge veฤje in manjลกe ลพivali, da so tu ali naลกle dom ali pa prihajale le obฤasno.
Kasneje so takลกni vrtovi obveljali za staromodne in ljudje so zaฤeli posnemati sodobno poljsko pridelovanje; ravne linije in uporabo kemiฤnih sredstev. Sprva so pesticidi veljali za boลพji dar in pridelki so se zares zaฤeli poveฤevati, vendar so postajali vse bolj izraziti tudi njihovi ลกtevilni ลกkodljivi stranski uฤinki. Okolje se je zaฤelo spreminjati in kar naenkrat je bilo ptiฤjega petja vse manj, manjลกe ลพivali so izginile, namesto njih pa so se moฤno razmnoลพile tiste, ki so bile prej v manjลกini. Tako smo postali ujeti v zaฤaranem krogu odvisnosti od kemiฤnih sredstev, brez katerih ne znamo veฤ pridelovati ne samo na velikih, temveฤ tudi na manjลกih povrลกinah, kot so hiลกni vrtovi.
Monokulturno pridelovanje
Morda na veฤjih povrลกinah res ne gre drugaฤe, a zakaj bi takลกen naฤin pridelovanja oponaลกali tudi na naลกih vrtovih. Posnemanje narave je teลพje, ฤeprav se nam zdi na prvi pogled vse tako enostavno. Vendar ustvariti kombinacijo rastlin, ki bodo medsebojno uspevale v harmoniji z ustvarjanjem zdruลพbe in bo ta zanimiva tudi za drugo ลพivljenje, nikakor ni lahko. Poznati moramo namreฤ vsako rastlino posebej, tega pa se ne moremo nauฤiti ฤez noฤ. Velike njive z monokulturnim pridelovanjem koruze, ki lahko vztraja na enem mestu brez kolobarja tudi nekaj let, so biotsko zelo revne. Pa ne samo zaradi takลกnega naฤina pridelovanja, temveฤ tudi zaradi obilne pomoฤi kemije, brez katere kulturne rastline ne bi imele nikakrลกnih moลพnosti. ฤe pogledamo sama tla, ta z leti uporabe kemije izgubijo veฤino ลพivljenja v obliki drobnih mikroorganizmov, ki so odloฤilni za rodovitnost.
Domaฤi vrt
Okolje okrog nas je vse bolj obremenjeno, zato se vsak dan veฤ ljudi odloฤa za ustvarjanje svojega koลกฤka narave na domaฤem vrtu. Zanj ne potrebujemo velikih povrลกin, za ureditev bivalnega prostora pa lahko uporabimo ฤim veฤ razliฤnih rastlin. Tako naลก vrt ne bo zgolj prostor za gojenje rastlin, ki jih imamo radi, temveฤ bo tu naลกlo svoj dom tudi veliko ลพivali. Nekatere med njimi so lahko naลกim rastlinam tudi ลกkodljive, zato moramo ustvariti takลกne pogoje, ki bodo prijazni tudi do njihovih predatorjev.
Ustvarjanje prijaznega okolja za ลพivali
ลฝe majhen vodni predel bo privabil razliฤne ลพivali, od ลพuลพelk do veฤjih ลพab, ki se bodo hranile z njimi. Celo belouลกka si lahko najde tu svoj dom, ki pa se je ne smemo ustraลกiti, saj je zelo koristna. Na vrtu posadimo ลกtevilne listopadne grmovnice in drevesa, ki so zanimiva veฤji del leta bodisi s cvetenjem, plodovi ali barvo listja. ลฝiva meja ni idealna samo za oznaฤevanja naลกe posestvi in prehoda med posameznimi deli vrta, temveฤ bo tu naลกlo zatoฤiลกฤe tudi veliko ลพivali. ลฝiva meja iz kleka je za privabljanje ลพivljenja dokaj primerna, saj se kot listopadna mnogo bolj obnese od zimzelenih. Odpadlega listja se lotijo ลกtevilni naลกim oฤem nevidni organizmi, tem pa sledijo veฤji.
Izbor rastlin
Cvetenje, plodovi in zavetje so pomembne lastnosti, koristne ne samo v okrasne namene, temveฤ pritegnejo ลพivljenje v naลก vrt. Uporabimo lahko tudi avtohtone rastline, ki bodo bistveno doprinesle k ustvarjanju naravnega videza vrta. Lepa trata ni nujno, da je samo tista, ki je brezhibno in redno koลกena. Naraven videz travnika z bogastvom cvetlic, ki je zaradi intenzivnega kmetijstva in rabe herbicidov vse bolj redek pojav, je prav tako zelo zanimiv. V jeseni posadimo vanj ฤebulnice, kot so tulipani, narcise, okrasne ฤebule in druge, ki prispevajo svoj deleลพ k barvitosti takลกne zasaditve s spomladanskim cvetenjem.
Mnoge trave so najlepลกe takrat, ko cvetijo, obilje semen pa privablja ลกtevilne ptice, ki mimogrede pospravijo tudi marsikaterega ลกkodljivca. Divje ฤebele in ฤmrlji so ลกe posebej koristni zaradi vloge pri opraลกevanju rastlin, z njihovo prisotnostjo pa bo tudi naลก uลพitni vrt bolj poln raznovrstne zelenjave in sadja. Privabili jih bomo s postavitvijo posebnih hiลกk ali hotela za ลพuลพelke, kjer bodo naลกle dom in prostor za razmnoลพevanje. Te hiลกke so lahko liฤno oblikovane in pobarvane, lahko pa je to le kup naloลพenega vejevja in drv, kjer se najde ogromno prostorฤkov za ลกtevilne stanovalce.
Tudi odmrlo drevo, ki ga preraลกฤa vednozeleni brลกljan, je lahko pribeลพaliลกฤe za ลกtevilne ลพivali, metulje pa bomo privabili z metuljnikom. Zeliลกฤa in diลกavnice so priljubljena paลกa za ฤebele, obenem pa ugodno vplivajo na rastline, ki so v njihovi bliลพini. Omenim naj samo komarฤek, navadni pelin, ลพajbelj, ognjiฤ, luลกtrek in koperc. Plevelne rastline nam vzamejo veliko ฤasa, ko jih odstranjujemo, vendar so mnoge med njimi lahko prav koristne. Navadna kopriva privabljaย posebne metulje in druge ลพuลพelke, ki so zelo koristne, zato naj tudi kopriva najde svoj prostor v kakลกnem kotu vrta. Uporabili pa jo bomo tudi pri pripravi naravnega insekticida in gnojila za naลกe rastline.
Zdravo okolje je pomembno tako za bivanje kot pridelovanje in tega se vse bolj zavedamo. Zato naj uลพitne in okrasne rastline uspevajo v meลกanih zasaditvah โ za privabljanje ลพivljenja.
