Biotska raznovrstnost na vrtu

    Stari garteljci so bili vedno polni in pisani najrazličnejših rastlin, gojenih za v lonec in kar tako, zgolj da polepšajo. Takšni pa so privabili tudi mnoge večje in manjše živali, da so tu ali našle dom ali pa prihajale le občasno. Kasneje so takšni vrtovi obveljali za staromodne in ljudje so začeli posnemati sodobno poljsko pridelovanje; ravne linije in uporabo kemičnih sredstev. Sprva so pesticidi veljali za božji dar in pridelki so se zares začeli povečevati, vendar so postajali vse bolj izraziti tudi njihovi številni škodljivi stranski učinki. Okolje se je začelo spreminjati in kar naenkrat je bilo ptičjega petja vse manj, manjše živali so izginile, namesto njih pa so se močno razmnožile tiste, ki so bile prej v manjšini. Tako smo postali ujeti v začaranem krogu odvisnosti od kemičnih sredstev, brez katerih ne znamo več pridelovati ne samo na velikih, temveč tudi na manjših površinah, kot so hišni vrtovi.

    Viotska raznovrstnost na vrtu

    Monokulturno pridelovanje

    Morda na večjih površinah res ne gre drugače, a zakaj bi takšen način pridelovanja oponašali tudi na naših vrtovih. Posnemanje narave je težje, čeprav se nam zdi na prvi pogled vse tako enostavno. Vendar ustvariti kombinacijo rastlin, ki bodo medsebojno uspevale v harmoniji z ustvarjanjem združbe in bo ta zanimiva tudi za drugo življenje, nikakor ni lahko. Poznati moramo namreč vsako rastlino posebej, tega pa se ne moremo naučiti čez noč. Velike njive z monokulturnim pridelovanjem koruze, ki lahko vztraja na enem mestu brez kolobarja tudi nekaj let, so biotsko zelo revne. Pa ne samo zaradi takšnega načina pridelovanja, temveč tudi zaradi obilne pomoči kemije, brez katere kulturne rastline ne bi imele nikakršnih možnosti. Če pogledamo sama tla, ta z leti uporabe kemije izgubijo večino življenja v obliki drobnih mikroorganizmov, ki so odločilni za rodovitnost.

    PREBERITE TUDI:  Pomlad kliče na vrt

    Domači vrt

    Okolje okrog nas je vse bolj obremenjeno, zato se vsak dan več ljudi odloča za ustvarjanje svojega koščka narave na domačem vrtu. Zanj ne potrebujemo velikih površin, za ureditev bivalnega prostora pa lahko uporabimo čim več različnih rastlin. Tako naš vrt ne bo zgolj prostor za gojenje rastlin, ki jih imamo radi, temveč bo tu našlo svoj dom tudi veliko živali. Nekatere med njimi so lahko našim rastlinam tudi škodljive, zato moramo ustvariti takšne pogoje, ki bodo prijazni tudi do njihovih predatorjev.

    Živali na vrtu

    Ustvarjanje prijaznega okolja za živali

    Že majhen vodni predel bo privabil različne živali, od žuželk do večjih žab, ki se bodo hranile z njimi. Celo belouška si lahko najde tu svoj dom, ki pa se je ne smemo ustrašiti, saj je zelo koristna. Na vrtu posadimo številne listopadne grmovnice in drevesa, ki so zanimiva večji del leta bodisi s cvetenjem, plodovi ali barvo listja. Živa meja ni idealna samo za označevanja naše posestvi in prehoda med posameznimi deli vrta, temveč bo tu našlo zatočišče tudi veliko živali. Živa meja iz kleka je za privabljanje življenja dokaj primerna, saj se kot listopadna mnogo bolj obnese od zimzelenih. Odpadlega listja se lotijo številni našim očem nevidni organizmi, tem pa sledijo večji.

    Izbor rastlin

    Cvetenje, plodovi in zavetje so pomembne lastnosti, koristne ne samo v okrasne namene, temveč pritegnejo življenje v naš vrt. Uporabimo lahko tudi avtohtone rastline, ki bodo bistveno doprinesle k ustvarjanju naravnega videza vrta. Lepa trata ni nujno, da je samo tista, ki je brezhibno in redno košena. Naraven videz travnika z bogastvom cvetlic, ki je zaradi intenzivnega kmetijstva in rabe herbicidov vse bolj redek pojav, je prav tako zelo zanimiv. V jeseni posadimo vanj čebulnice, kot so tulipani, narcise, okrasne čebule in druge, ki prispevajo svoj delež k barvitosti takšne zasaditve s spomladanskim cvetenjem. Mnoge trave so najlepše takrat, ko cvetijo, obilje semen pa privablja številne ptice, ki mimogrede pospravijo tudi marsikaterega škodljivca. Divje čebele in čmrlji so še posebej koristni zaradi vloge pri opraševanju rastlin, z njihovo prisotnostjo pa bo tudi naš užitni vrt bolj poln raznovrstne zelenjave in sadja. Privabili jih bomo s postavitvijo posebnih hišk, kjer bodo našle dom in prostor za razmnoževanje. Te hiške so lahko lično oblikovane in pobarvane, lahko pa je to le kup naloženega vejevja in drv, kjer se najde ogromno prostorčkov za številne stanovalce. Tudi odmrlo drevo, ki ga prerašča vednozeleni bršljan, je lahko pribežališče za številne živali, metulje pa bomo privabili z metuljnikom. Zelišča in dišavnice so priljubljena paša za čebele, obenem pa ugodno vplivajo na rastline, ki so v njihovi bližini. Omenim naj samo komarček, navadni pelin, žajbelj, ognjič, luštrek in koperc. Plevelne rastline nam vzamejo veliko časa, ko jih odstranjujemo, vendar so mnoge med njimi lahko prav koristne. Navadna kopriva privablja  posebne metulje in druge žuželke, ki so zelo koristne, zato naj tudi kopriva najde svoj prostor v kakšnem kotu vrta. Uporabili pa jo bomo tudi pri pripravi naravnega insekticida in gnojila za naše rastline.

    PREBERITE TUDI:  Sajenje sadik sadnega drevja

    Zdravo okolje je pomembno tako za bivanje kot pridelovanje in tega se vse bolj zavedamo. Zato naj užitne in okrasne rastline uspevajo v mešanih zasaditvah – za privabljanje življenja.

    Robert Mabič, arhiv Zdravja

    Povejte svoje mnenje - kometirajte