Prijava
Če želimo zemljo obdelovati po ekoloških smernicah je zelo pomembno upoštevati kolobar in kolobarjenje oziroma vrstenje ali sledenje različnih rastlin.
Zakaj kolobarjenje?
Ko ni veliko del na vrtu, lahko več časa posvetite tudi načrtovanju tako zelenjavnega kakor tudi cvetličnega in sadnega vrta. Pri tem posvetite pozornost pravilnemu kolobarju, dobrim sosedom ter mešanim posevkom. Priskrbite pa si lahko tudi različne kataloge, tako da si izberete tudi sorte posameznih vrtnin (zgodnje, pozne itd.), s pomočjo katerih boste lahko svoj vrt še bolje izkoristili.
Tla lahko zaradi neupoštevanja ali pa napačnega kolobarja postanejo izčrpana, siromašna, skratka ob dobri oskrbi ne dosežemo več zadovoljivih pridelkov, ki so lahko tudi slabše kvalitete (tako po obliki, manjši ter polni poškodb škodljivcev, kot tudi po sami hranilni vrednosti).
Kolobarjenje je koristno za vrtove in njive
Preden začnemo z obdelovanjem vrta si tako naredimo načrt za uspešno kolobarjenje. Vrt razdelimo na tri dele. Na prvem delu, ki smo ga pognojili s hlevskim gnojem sejemo zelenjadnice, ki prenesejo neposredno gnojenje. To so: zelje, cvetača, ohrovt, listnati ohrovt, plodovke kot so paradižnik, paprika, jajčevec, kumare, buče, bučke, melone in lubenice, od korenovk pa zeleno in pastinak, od stročnic samo visok stročji fižol, zgodnji krompir in por.
Drugi del, ki pa smo ga prejšnje leto pognojili s hlevskim gnojem, pridelujemo zelenjadnice, ki pa ne prenesejo neposrednega gnojenja s hlevskim gnojem. To so: korenček, peteršilj, redkvica, rdeča pesa, redkev, kolerabica, blitva, špinača, solatnice in čebulnice. Na tretjem delu pa bob, grah, fižol, lečo, čičeriko, čebulo in česen.
Načrtovanje kolobarjenja
Pri načrtovanju kolobarjenja in nato pri sajenju pa ne pozabimo na dobre in slabe sosede, saj se nekatere vrtnine med seboj ne prenesejo najbolje oz. nekatere vrste rastlin se medsebojno spodbujajo v rasti, nekatere kombinacije odganjajo škodljivce in preprečujejo napad bolezni. Tako izkoristimo vpliv rastlin proti škodljivcem in povzročiteljem bolezni ter ne potrebujemo fitofarmacevtskih sredstev.
Priporočam, da si vrt razdelite na štiri poljine, lahko bi rekli dele. Tri naj bodo približno enake velikosti, četrta pa naj bo velika toliko, kolikor prostora imate na voljo oziroma kolikor trajnic, zelišč ali okrasnih rastlin želite posaditi. Vsakemu delu oz. poljini namenimo svojo skupino vrtnin. Nekatere vrtnine potrebujejo več gnojenja, nekatere manj, kar je treba upoštevati.
Prvo poljino pognojimo s hlevskim gnojem oziroma organskimi gnojili. Na tej poljini nato oblikujemo gredice in posejemo vrtnine, ki organska gnojila dobro prenašajo oziroma so potratnejše in potrebujejo več hranil (na primer špinača, koruza, bučke, buče, kumare, paradižnik itd.).
Druga poljina je tista, ki smo jo pognojili preteklo leto. Tu lahko sejemo vrtnine, ki še vedno potrebujejo veliko hranil, vendar pa ne prenašajo organskih gnojil (na primer čebula, česen, korenček, rdeča pesa itd.).
Tretja poljina je tista, ki smo jo pognojili pred dvema sezonama. Tu lahko sejemo vrtnine, ki za svojo rast ne potrebujejo veliko hranil (grah, fižol, čičerika itd.).
Na četrto poljino posadimo trajnice, zelišča in okrasne rastline. Tam posadimo jagode, šparglje ter zelišča, ki jih bomo potrebovali v kuhinji. Posejemo pa si tudi nekaj okrasnih cvetlic. Tako bo naš vrt pisan, privabljal pa bo tudi koristne žuželke, ki nam bodo pomagale v boju proti škodljivcem. Nekaj enoletnih cvetlic posejemo na robove zelenjavnih gredic ali kar med zelenjavo.
Kako naprej?
V naslednjem letu poljine zgolj zamenjamo in tako leto za letom. Znotraj poljine imamo urejene gredice. Na list papirja si zapišemo, na katero gredico bomo sejali prvi posevek in tudi kaj bo sledilo na tej gredici, ko bomo prvi pridelek pospravili. Tako bo si bomo precej olajšali kolobarjenje na vrtu. Nato lahko že počasi »zavihamo rokave« ter začnemo prva dela na vrtu.
Ob koncu vrtnarske sezone pa prst na gredicah tudi nahranite z dobro uležanim kompostom. Najboljši čas za to je jeseni takoj zatem, ko boste iz gredic pobrali še zadnje pridelke in se zemlja odpravlja k počitku. Spomladi pa lahko dodamo še novo plast komposta, nanjo pa lahko nasujemo slamo, ki služi kot naravna zastirka.
