Ne glede na to ali boste kompost pridelali sami ali ne, njegova uporaba je na vrtu vselej dobrodoลกla. Zato vas ลพelimo spomniti na koristi uporabe enega izmed naravnih gnojil. Kompostiranje je ena izmed najstarejลกih in najbolj uฤinkovitih metod za izboljลกanje rodovitnosti tal in zdravja rastlin. Kompostiranje ne le, da zmanjลกuje koliฤino odpadkov, ampak tudi ustvarja dragocen naravni gnoj za vaลก vrt.
Kaj je kompost?
Kompost je bogat, temen material, ki nastane z razgradnjo organskih snovi, kot so kuhinjski odpadki, vrtni ostanki, listje in drugo rastlinsko gradivo. Postopek kompostiranja vkljuฤuje mikroorganizme, glive in druge organizme, ki razgrajujejo organsko snov v hranilno bogat humus. Ta naravni proces ustvarja gnojilo, ki je izjemno koristno za izboljลกanje strukture tal, zadrลพevanje vlage in oskrbo rastlin s hranili. Kompost je bioloลกko stabilen, higieniziran, humusu podoben material z veฤ kot 15% organske snovi, ki nastane pri kompostiranju (Ur. l. RS, ลกt. 99/13).
Koristi uporabe komposta
Zahvaljujoฤ ลกtevilnim koristnim lastnostim komposta, je izjemno ลกiroko uporaben za gnojenje. Mnogi poudarjajo njegov vpliv na bujno rast rastlin zaradi njim dobro dostopnega duลกika, ki ga vsebuje in visoke vsebnosti organske snovi, humusa. Dodajanje komposta zemlji izboljลกa fizikalne, kemijske in bioloลกke lastnosti tal. V naslednjih vrsticah bomo podrobneje opisali o ฤem toฤno je govora.
Kompost izboljลกa fizikalne lastnosti tal
Uporaba komposta vpliva na teksturo tal. V prsti, ki je preteลพno glinena, bo dodajanje izboljลกalo dostopnost vode in zraka rastlinam. Vrt oz. njivo boste laลพje obdelovali, saj bo zemlja manj zbita, bolj porozna. V bolj peลกฤenih tleh, bo dodajanje to omogoฤilo boljลกe zadrลพevanje vode v tleh.
Kemiฤni elementi v prsti
Primarni elementi:
Duลกik
Pomemben je za rast listov, stebel in sadeลพev. Zeliลกฤa, ki jih gojite zaradi listov, potrebujejo dodatno mero duลกika v zemlji.
Fosfor
Sodeluje pri oblikovanju celic in kemiฤnih reakcijah, ki potekajo pri rasti in razmnoลพevanju. Spodbuja rast in razvoj korenin, semen, cvetov in sadeลพev.
Kalij
Izboljลกuje kakovost svetov in sadeลพev. Krepi zdravje rastline, steblo in debelino celic ter pomaga pri gibanju vode skozi rastlino, zaradi ฤesar je rastlina odpornejลกa proti ลกkodljivcem, bolezni, suลกi in vroฤini.
Kompost izboljลกa kemijske lastnosti tal
Dodajanje komposta ima vpliv na pH tal. ฤe bomo kislim tlem dodajali kompost, se bo pH uravnovesil oz. stabiliziral. Zelo kisla z doloฤeno vsebnostjo teลพkih kovin so lahko problematiฤna, saj se nekatere kovine zaradi nizkega pH laลพje izloฤajo v okolje in so sploลกno rastlinam bolj dostopne. Z dodajanjem komposta se izloฤanje teลพkih kovin zmanjลกa ali celo prepreฤi. Navsezadnje so kisla tla lahko problematiฤna tudi, ker na njih uspava le omejeno ลกtevilo rastlinskih vrst. Z dodajanjem komposta bomo laลพje vzgojili rastline, ki niso zgolj acidofilne (ยปimajo radeยซ kislo prst).
ฤe prsti dodamo kompost, s tem izboljลกamo tudi izmenjavo kationov (ang. cation exchange capacity). To pomeni, da le-ta zadrลพi hranila v prsti dlje, njihov prevzem od rastlin pa je uฤinkovitejลกi in manj podvrลพen izpiranju zaradi padavin. Veฤina rastlinam dostopnih hranil je vezanih v organsko snov (ali humus).
Kompost v prsti zagotavlja zadostno koliฤino hranil, makro in mikronutrientov. Dobrodoลกel je kot samostojno gnojilo ali kot dodatek drugim gnojilom, da izboljลกa njihovo uฤinkovitost, omogoฤa postopno sproลกฤanje hranil ipd.
Izboljลกa tudi bioloลกke lastnosti tal
S kompostom vnesemo v tla organizme, ki so pomembni za ลพivljenje v njih. So esencialni za produktivnost oz. rodnost tal in za zdravje rastlin. Aktivnost organizmov temelji na prisotnosti organske snovi. Organizme v tleh sestavljajo predvsem bakterije, praลพivali, aktinomicete in glive. Koristni organizmi so vselej prisotni v zdravih tleh, vnesemo jih tudi s kompostom. So zelo pomembni pri razgradnji organske snovi, kar vodi do tvorbe humusa in rastlinam dostopnih hranil.
Vnos komposta v tla tudi prepreฤuje doloฤene bolezni rastlin prav zaradi vnosa dodatnih organizmov, ki zatirajo nekatere patogene, kateri se lahko razลกirijo na rastlinah. Poslediฤno se zmanjลกa potreba po uporabi kemiฤnih pesticidov. Zaradi uporabe komposta so rastline bolj zdrave in moฤnejลกe ter s tem odpornejลกe proti ลกkodljivcem.
Ostale prednosti in naฤini uporabe komposta
- Mikroorganizmi prisotni v kompostu razgrajujejo nekatere sicer teลพko razgradljive organske strupe. Zaradi tega ga uporabljajo npr. pri bioremediaciji tal, ki so onesnaลพene z nafto ali njenimi derivati.
- Kompost uspeลกno uporabljajo pri obnovi mokriลกฤ.
- Kompost uspeลกno uporabljajo na podroฤjih, ki jim grozi erozija.
- Uporaba komposta vpliva na manjลกi izpust toplogrednih plinov, ki nastanejo zaradi proizvodnje kemiฤnihย gnojil in prepreฤuje izloฤanje strupenih substanc iz teh gnojil v prehranjevalno verigo. S prioritetno uporabo komposta kot gnojilo namesto mineralnih gnojil tudi privarฤujemo.
- Uporaba komposta pomeni manj neprijetnih vonjav iz vaลกega vrta v primerjavi z uporabo veฤine ostalih organskih gnojil. Zrel kompost ima prijeten vonj po gozdni stelji.
Gnojenje s kompostom
Rastline za zdravo rast potrebujejo pravo ravnovesje hranilnih snovi. Da bi jim jih priskrbeli, moramo zanje izbrati pravo gnojilo. Gnojilo dodajte rastlini takrat, ko jo sadite, potresite ga po gredicah kot sezonski dodatek ali pa z redko raztopino gnojila pognojite mlade sadike. Z raztopino lahko tudi pospeลกite rast rastlin med sezono rasti. Kadar rastlini primanjkuje hranilnih snovi, se to pokaลพe na njeni zunanjosti. Znaki pomanjkanja so pokveฤena in zakrnela rast, rumeni ali lisasti listi, oลพgani robovi listov, prezgodnje dozorevanje, venenje ali slaba rast korenin.
Idealna zemlja za rastline je ilovica, ki vsebuje razpadle organske snovi ali humus. Zdrava zemlja je ravno prav kisla ali baziฤna โ raven Ph se mora gibati med 5 in 7. Pravilno pripravljen kompost je idealno gnojilo, ฤe ga pripravimo sami, pa imamo tudi popoln nadzor nad njegovo sestavo. Ekoloลกko pridelki namreฤ zahtevajo ekoloลกki kompost.
Kako izbrati kompostnik
Izbira kompostnika je kljuฤna za uspeลกno kompostiranje. Pri izbiri kompostnika upoลกtevajte naslednje dejavnike:
Velikost
Izberite kompostnik, ki ustreza vaลกim potrebam. Manjลกi kompostniki so primerni za mestne vrtnarje ali tiste z manjลกimi vrtovi, medtem ko so veฤji kompostniki boljลกi za veฤje vrtove in gospodinjstva, ki proizvajajo veฤ organskih odpadkov.
Material
Kompostniki so na voljo iz razliฤnih materialov, vkljuฤno s plastiko, lesom in kovino. Vsak material ima svoje prednosti in slabosti:
- Plastika: Plastika je trpeลพna, lahka in odporna na vremenske vplive. Plastiฤni kompostniki so enostavni za ฤiลกฤenje in vzdrลพevanje.
- Les: Leseni kompostniki so estetsko privlaฤnejลกi in se dobro vkljuฤujejo v naravno okolje vrta. Vendar pa les zahteva veฤ vzdrลพevanja in je bolj dovzeten za vremenske vplive in propadanje.
- Kovina: Kovinski kompostniki so trpeลพni in odporni, vendar lahko rjavijo in so teลพji za premikanje.
Prezraฤevanje
Dober kompostnik mora imeti ustrezno prezraฤevanje, da omogoฤa dovod kisika in prepreฤuje nastanek neprijetnih vonjav. Izberite kompostnik z odprtinami ali zraฤnimi luknjami.
Dostopnost
Izberite kompostnik, ki omogoฤa enostaven dostop do komposta za obraฤanje in odstranjevanje zrelega komposta. Nekateri kompostniki imajo vrata ali odstranljive stranice, kar olajลกa dostop.
Kako izdelati kompostnik?
Trgovine ponujajo razliฤne vrste kompostnikov. Veฤinoma so narejeni iz plastiฤnih materialov. Sami si lahko kompostnik naredite iz lesa. Pri izdelavi kompostnika imejte v mislih, da boste morali nekako doseฤi spodnje plasti v posodi. Ta problem lahko reลกite z vratci ali z loputo. Na dno kompostnika naloลพite plast prodnikov. Idealen prostor za kompostnik je na senฤnem in vlaลพnem mestu vrta, saj bioloลกki odpadki za razkrajanje potrebujejo vlago. Dobro je, da stoji kompostnik na mestu, iz katerega boste z lahkoto dostopali iz kuhinje (veฤina odpadkov, primernih za kompostiranje, bo nastala prav tu), hkrati pa je dovolj daleฤ od toฤk, na katerih se zadrลพujete, da vas neprijeten vonj, ki nastaja pri razkrajanju, ne doseลพe.
Kako pripraviti ekoloลกki kompost in sestava komposta
Ekoloลกki kompost ni zahteven za pripravo. Nastane ob razgradnji rastlinskega materiala s pomoฤjo encimov, ki jih proizvajajo mikroorganizmi. Z njim bogatimo zemljo in na ta naฤin hranimo rastline, ki tam domujejo. Zemljiลกฤe, obogateno s kompostom, je tudi bolj odporno proti eroziji prsti in ima veฤjo kapaciteto za zadrลพevanje vlage. Kvaliteta komposta je neloฤljivo povezana z raznolikostjo sestavin, iz katerih je narejen.
Paziti moramo, da so sestavine, iz katerih kompost nastane, ekoloลกko neoporeฤne. ฤe uporabljate tistega iz kompostarn komunalnih podjetij, se morate zavedati, da tak obrat ne more popolnoma nadzirati vsebine meลกanice. To pomeni, da je takลกen kompost primeren zgolj za gojenje rastlin, ki jih ne nameravate uลพivati, oziroma sploh ni primeren, v primeru, da gojite rastline, ki niso za uลพivanje, in tiste, ki so na isti povrลกini.
Dober kompost vsebuje uravnoteลพeno kombinacijo gradiv, iz katerih nastaja duลกik, in tistih, iz katerih nastaja ogljik. Prva so obiฤajno zelene barve ali pisani in mokri, drugi rjave barve in suhi. To pomeni, da mora dober kompost vsebovati koliฤino bioloลกkih odpadkov teh dveh barv v razmerju 25โ30 : 1. Kvaliteten kompost lahko nastane le ob primerni zraฤnosti in vlagi. V pomoฤ prvi dodajajte kompostu papirnate odpadke, kot so tulci toaletnega papirja. Poleti (ob hudi vroฤini) ga polivajte z vodo, da se ne izsuลกi. Proces prehoda bioloลกkih gradiv traja pribliลพno eno leto.
Kdaj kompost ne nastane?
Proces kompostiranja mora biti pravilen, sicer kompost ne bo nastal. To pomeni, da morate biti vse leto pozorni na to, kaj se dogaja v kompostniku. Kup mora oddajati toploto ob razpadanju. Ker je topel, je zelo pomembno, da dobiva dovolj zraka in vode. Pazite tudi, da zraka ali vode ni preveฤ, saj boste na ta naฤin upoฤasnili kompostiranje. Kompostiranje se lahko ustavi, ฤe pridejo v kompostnik povzroฤitelji bolezni ali neลพelena semena. Slednjih ลกkodljivcev se znebimo tako, da kompost pokrijemo s folijo ali z dodajanjem manjลกih koliฤin ฤloveลกkega urina.
Kljuฤni za nastanek komposta so ลพivalski organizmi. Pri nastanku komposta pomagajo mikroorganizmi, kot so bakterije, aktinomicet (razgrajuje papirnate izdelke), glive-plesni in kvasovke, praลพivali in kotaฤniki. Bolj ko je prisotnost mikroorganizmov uravnoteลพena, hitrejลกe nastaja kompost. Zelo priljubljeni je tudi kompostiranje z deลพevniki, ki zauลพijejo in prebavijo delno kompostiran material, zraฤijo kompost in pomagajo pri odtekanju vode.
Kdaj dodajati komposter (kompostni pospeลกevalec)
Komposter ali kompostni pospeลกevalec je snov, ki jo dodamo kompostu, da pospeลกimo proces razgradnje. Komposter vsebuje koristne mikroorganizme in encime, ki pomagajo hitreje razgraditi organsko snov.
Dodajanje ob zaฤetku kompostiranja
Dodajte komposter ob zaฤetku kompostiranja, ko pripravljate osnovno plast in prve plasti materialov. To bo pomagalo pospeลกiti zaฤetni proces razgradnje.
Dodajanje med obraฤanjem komposta
Dodajte komposter med rednim obraฤanjem komposta, da zagotovite enakomerno razgradnjo materialov. Komposter preprosto posujte po povrลกini komposta in ga premeลกajte.
Uporaba naravnih pospeลกevalcev
Namesto komercialnih kompostnih pospeลกevalcev lahko uporabite naravne pospeลกevalce, kot so star gnoj, zreli kompost ali vrtna zemlja. Ti naravni materiali vsebujejo koristne mikroorganizme, ki pospeลกijo razgradnjo.
Kaj lahko meฤete na kompostni kup?
- olupke
- obrezke zelenjave, sadja
- ฤajne vreฤke
- kavno usedlino
- pokoลกeno travo
- listje
- slamo
- ลพaganje
- kosti
ฤesa ne smete metati na kompostni kup?
- ลพivalskih iztrebkov
- ostankov mleฤnih izdelkov
- mesa
- kuhane hrane
- kosti
- maลกฤob
- ฤebule
- citrusov
OPOMBA: Neposredno sajenje v kompost ni priporoฤljivo. V meลกanici z zemljo naj ga bo med 20 in 25 odstotkov.
