Kompost – kako ga pripravimo in uporabljamo?

    Ne glede na to ali boste kompost pridelali sami ali ne, njegova uporaba je na vrtu vselej dobrodošla. Pred ponovnim obdobjem obsežnejšega gnojenja (jesen) na vaših vrtovih in njivah vas želimo spomniti na koristi uporabe enega izmed naravnih gnojil – komposta.

    Kaj je kompost?

    Kompost je biološko stabilen, higieniziran, humusu podoben material z več kot 15% organske snovi, ki nastane pri kompostiranju (Ur. l. RS, št. 99/13).

    Kompost

    Koristi uporabe komposta

    Zahvaljujoč številnim koristnim lastnostim komposta, je izjemno široko uporaben za gnojenje. Mnogi poudarjajo njegov vpliv na bujno rast rastlin zaradi njim dobro dostopnega dušika, ki ga kompost vsebuje in visoke vsebnosti organske snovi, humusa. Dodajanje komposta zemlji izboljša fizikalne, kemijske in biološke lastnosti tal. V naslednjih vrsticah bomo podrobneje opisali o čem točno je govora.

    Kompost izboljša fizikalne lastnosti tal

    Uporaba komposta vpliva na teksturo tal. V prsti, ki je pretežno glinena, bo dodajanje komposta izboljšalo dostopnost vode in zraka rastlinam. Vrt oz. njivo boste lažje obdelovali, saj bo zemlja manj zbita, bolj porozna. V bolj peščenih tleh, bo dodajanje komposta omogočilo boljše zadrževanje vode v tleh.

    Kemični elementi v prsti

    Primarni elementi:
    Dušik
    Pomemben je za rast listov, stebel in sadežev. Zelišča, ki jih gojite zaradi listov, potrebujejo dodatno mero dušika v zemlji.

    Fosfor
    Sodeluje pri oblikovanju celic in kemičnih reakcijah, ki potekajo pri rasti in razmnoževanju. Spodbuja rast in razvoj korenin, semen, cvetov in sadežev.

    Kalij
    Izboljšuje kakovost svetov in sadežev. Krepi zdravje rastline, steblo in debelino celic ter pomaga pri gibanju vode skozi rastlino, zaradi česar je rastlina odpornejša proti škodljivcem, bolezni, suši in vročini.

    Kompost humus

    Kompost izboljša kemijske lastnosti tal

    Dodajanje komposta ima vpliv na pH tal. Če bomo kislim tlem dodajali kompost, se bo pH uravnovesil oz. stabiliziral. Zelo kisla z določeno vsebnostjo težkih kovin so lahko problematična, saj se nekatere kovine zaradi nizkega pH lažje izločajo v okolje in so splošno rastlinam bolj dostopne. Z dodajanjem komposta se izločanje težkih kovin zmanjša ali celo prepreči. Navsezadnje so kisla tla lahko problematična tudi, ker na njih uspava le omejeno število rastlinskih vrst. Z dodajanjem komposta bomo lažje vzgojili rastline, ki niso zgolj acidofilne (»imajo rade« kislo prst). Če prsti dodamo kompost, s tem izboljšamo tudi izmenjavo kationov (ang. cation exchange capacity). To pomeni, da kompost zadrži hranila v prsti dlje, njihov prevzem od rastlin pa je učinkovitejši in manj podvržen izpiranju zaradi padavin. Večina rastlinam dostopnih hranil je vezanih v organsko snov (ali humus).

    PREBERITE TUDI:  Ameriški slamnik lahko gojite tudi sami!

    Kompost v prsti zagotavlja zadostno količino hranil, makro in mikronutrientov. Dobrodošel je kot samostojno gnojilo ali kot dodatek drugim gnojilom, da izboljša njihovo učinkovitost, omogoča postopno sproščanje hranil ipd.

    Izboljša tudi biološke lastnosti tal

    S kompostom vnesemo v tla organizme, ki so pomembni za življenje v njih. So esencialni za produktivnost oz. rodnost tal in za zdravje rastlin. Aktivnost organizmov temelji na prisotnosti organske snovi. Organizme v tleh sestavljajo predvsem bakterije, praživali, aktinomicete in glive. Koristni organizmi so vselej prisotni v zdravih tleh, vnesemo jih tudi s kompostom. So zelo pomembni pri razgradnji organske snovi, kar vodi do tvorbe humusa in rastlinam dostopnih hranil. Vnos komposta v tla tudi preprečuje določene bolezni rastlin prav zaradi vnosa dodatnih organizmov, ki zatirajo nekatere patogene, kateri se lahko razširijo na rastlinah. Posledično se zmanjša potreba po uporabi kemičnih pesticidov. Zaradi uporabe komposta so rastline bolj zdrave in močnejše ter s tem odpornejše proti škodljivcem.

    Ostale prednosti in načini uporabe komposta

    • Mikroorganizmi prisotni v kompostu razgrajujejo nekatere sicer težko razgradljive organske strupe. Zaradi tega kompost uporabljajo npr. pri bioremediaciji tal, ki so onesnažene z nafto ali njenimi derivati.
    • Kompost uspešno uporabljajo pri obnovi mokrišč.
    • Kompost uspešno uporabljajo na področjih, ki jim grozi erozija.
    • Uporaba komposta vpliva na manjši izpust toplogrednih plinov, ki nastanejo zaradi proizvodnje kemičnih  gnojil in preprečuje izločanje strupenih substanc iz teh gnojil v prehranjevalno verigo. S prioritetno uporabo komposta kot gnojilo namesto mineralnih gnojil tudi privarčujemo.
    • Uporaba komposta pomeni manj neprijetnih vonjav iz vašega vrta v primerjavi z uporabo večine ostalih organskih gnojil. Zrel kompost ima prijeten vonj po gozdni stelji.

    Kompost

    Gnojenje s kompostom

    Rastline za zdravo rast potrebujejo pravo ravnovesje hranilnih snovi. Da bi jim jih priskrbeli, moramo zanje izbrati pravo gnojilo. Gnojilo dodajte rastlini takrat, ko jo sadite, potresite ga po gredicah kot sezonski dodatek ali pa z redko raztopino gnojila pognojite mlade sadike. Z raztopino lahko tudi pospešite rast rastlin med sezono rasti. Kadar rastlini primanjkuje hranilnih snovi, se to pokaže na njeni zunanjosti. Znaki pomanjkanja so pokvečena in zakrnela rast, rumeni ali lisasti listi, ožgani robovi listov, prezgodnje dozorevanje, venenje ali slaba rast korenin. Idealna zemlja za rastline je ilovica, ki vsebuje razpadle organske snovi ali humus. Zdrava zemlja je ravno prav kisla ali bazična – raven Ph se mora gibati med 5 in 7. Pravilno pripravljen kompost je idealno gnojilo, če ga pripravimo sami, pa imamo tudi popoln nadzor nad njegovo sestavo. Eko pridelki namreč zahtevajo eko kompost.

    PREBERITE TUDI:  Smernice pri nakupu sobnih rastlin

    Kako pripraviti kompost kompostirati?

    Trgovine ponujajo različne vrste kompostnikov. Večinoma so narejeni iz plastičnih materialov. Sami si lahko kompostnik naredite iz lesa. Pri izdelavi kompostnika imejte v mislih, da boste morali nekako doseči spodnje plasti v posodi. Ta problem lahko rešite z vratci ali z loputo. Na dno kompostnika naložite plast prodnikov. Idealen prostor za kompostnik je na senčnem in vlažnem mestu vrta, saj biološki odpadki za razkrajanje potrebujejo vlago. Dobro je, da stoji kompostnik na mestu, iz katerega boste z lahkoto dostopali iz kuhinje (večina odpadkov, primernih za kompostiranje, bo nastala prav tu), hkrati pa je dovolj daleč od točk, na katerih se zadržujete, da vas neprijeten vonj, ki nastaja pri razkrajanju, ne doseže.

    Kompostiranje in sestava komposta
    Kvaliteten kompost lahko nastane le ob primerni zračnosti in vlagi. V pomoč prvi dodajajte kompostu papirnate odpadke, kot so tulci toaletnega papirja.

    Kako pripraviti kompost in sestava komposta

    Kompost nastane ob razgradnji rastlinskega materiala s pomočjo encimov, ki jih proizvajajo mikroorganizmi. S kompostom bogatimo zemljo in na ta način hranimo rastline, ki tam domujejo. Zemljišče, obogateno s kompostom, je tudi bolj odporno proti eroziji prsti in ima večjo kapaciteto za zadrževanje vlage. Kvaliteta komposta je neločljivo povezana z raznolikostjo sestavin, iz katerih je narejen. Paziti moramo, da so sestavine, iz katerih kompost nastane, ekološko neoporečne. Če uporabljate kompost iz kompostarn komunalnih podjetij, se morate zavedati, da kompostarna ne more popolnoma nadzirati vsebine komposta. To pomeni, da je takšen kompost primeren zgolj za gojenje rastlin, ki jih ne nameravate uživati, oziroma sploh ni primeren, v primeru, da gojite rastline, ki niso za uživanje, in tiste, ki so na isti površini.

    Dober kompost vsebuje uravnoteženo kombinacijo gradiv, iz katerih nastaja dušik, in tistih, iz katerih nastaja ogljik. Prva so običajno zelene barve ali pisani in mokri, drugi rjave barve in suhi. To pomeni, da mora dober kompost vsebovati količino bioloških odpadkov teh dveh barv v razmerju 25–30 : 1. Kvaliteten kompost lahko nastane le ob primerni zračnosti in vlagi. V pomoč prvi dodajajte kompostu papirnate odpadke, kot so tulci toaletnega papirja. Poleti (ob hudi vročini) kompost polivajte z vodo, da se ne izsuši. Proces prehoda bioloških gradiv v kompost traja približno eno leto.

    PREBERITE TUDI:  Kompostiranje na domačem vrtu

    Kdaj kompost ne nastane?

    Proces kompostiranja mora biti pravilen, sicer kompost ne bo nastal. To pomeni, da morate biti vse leto pozorni na to, kaj se dogaja v kompostniku. Kup mora oddajati toploto ob razpadanju. Ker je topel, je zelo pomembno, da dobiva dovolj zraka in vode. Pazite tudi, da zraka ali vode ni preveč, saj boste na ta način upočasnili kompostiranje. Kompostiranje se lahko ustavi, če pridejo v kompostnik povzročitelji bolezni ali neželena semena. Slednjih škodljivcev se znebimo tako, da kompost pokrijemo s folijo ali z dodajanjem manjših količin človeškega urina.

    Ključni za nastanek komposta so živalski organizmi. Pri nastanku komposta pomagajo mikroorganizmi, kot so bakterije, aktinomicet (razgrajuje papirnate izdelke), glive-plesni in kvasovke, praživali in kotačniki. Bolj ko je prisotnost mikroorganizmov uravnotežena, hitrejše nastaja kompost. Koristni gostje kompostnikov so deževniki, ki zaužijejo in prebavijo delno kompostiran material, zračijo kompost in pomagajo pri odtekanju vode.

    Kaj lahko mečete na kompostni kup?

    • olupke
    • obrezke zelenjave, sadja
    • čajne vrečke
    • kavno usedlino
    • pokošeno travo
    • listje
    • slamo
    • žaganje
    • kosti

    Česa ne smete metati na kompostni kup?

    • živalskih iztrebkov
    • ostankov mlečnih izdelkov
    • mesa
    • kuhane hrane
    • kosti
    • maščob
    • čebule
    • citrusov

    OPOMBA: Neposredno sajenje v kompost ni priporočljivo. V mešanici z zemljo naj ga bo med 20 in 25 odstotkov.

    Summary
    Kompost - kako ga pripravimo in uporabljamo?
    Article Name
    Kompost - kako ga pripravimo in uporabljamo?
    Description
    Ne glede na to ali boste kompost pridelali sami ali ne, njegova uporaba je na vrtu izredno koristna kot samostojno gnojilo ali kot dodatek drugim gnojilom.
    Author
    Publisher Name
    Bodi eko
    Povejte svoje mnenje - kometirajte