Če želite izboljšati prst na svojem vrtu, morate najprej ugotoviti, za kakšen tip prsti gre. Le malo prsti ima idealne lastnosti za gojenje rastlin.
Kako spoznati njen tip in jo izboljšati?
Med tri osnovne tipe prsti uvrščamo glineno, peščeno in ilovnato prst.
Suha glinena prst je zbita, medtem ko je mokra preveč razmočena. Zračnost in odtekanje vode pri tem tipu prsti nista dobri, zato se korenine mladih rastlin v njej le stežka primejo. Kljub vsemu pa ta vrsta prsti dobro ohrani hranilne snovi.
Peščena prst ni sposobna zadrževanja vlage in hranilnih snovi, je pa zračna in voda dobro oteka z nje, saj se pesek ne more sprijeti.
Ilovnata prst je pravzaprav mešanica obeh zgoraj opisanih tipov. Ta prst je idealna za gojenje rastlin, saj je globoka, prhka in drobljiva, a se z njo ponaša le malo vrtov.
Kako prepoznati tip prsti?
Tip prst boste najlaže prepoznali s prijemanjem. Zajemite vlažno zemljo na površini in jo nežno stisnite v grudo. Glinena prst bo oblikovala lepljivo in trdo kepo, peščena pa se bo kot pesek stresla iz roke. Ilovnata prst bo sicer ohranila obliko, a jo boste zlahka ponovno zdrobili.
Sadra izboljšuje glineno prst
Če ugotovite, da se na vašem vrtu nahaja glinena prst, lahko njeno zračnost in odtekanje vode izboljšate z dodajanjem minerala sadre, ki bo povzročil sprijemanje drobnih koščkov v večje.
Če je glinena zemlja primerna za uporabo sadre, testirajte na sledeč način: nekaj suhe prsti stresite v kozarec deževnice ali destilirane vode. Vsebine kozarca ne mešajte ali pretresajte. Po 24 urah opazujte barvo vode: bolj, kot je motna, bolj bo dodatek sadre koristil zemlji.
Kaj pa, če voda ostane čista? V tem primeru test ponovite, a tokrat z vlažno zemljo, podobno plastelinu. Če bo voda po 24 urah motna, bo dodajanje sadre preprečilo škodo na prsti zaradi deževja.
In koliko sadre dodati? Na kvadratni meter zadostuje 400 gramov tega minerala. Stresite ga na površino, brez zakopavanja.
Izboljšanje pH-vrednosti zemlje
Nekaterim rastlinam ustreza kisla zemlja, druge bolje uspevajo v bazični. Od pH-vrednosti prsti je odvisno, koliko hranilnih snovi bo dobila rastlina, ki raste v njej. Če pH-vrednost zemlje ne ustreza rastlini, bo rast počasna, listi bodo rumeneli in morda celo odmirali.
Kamelije, azaleje, rododendroni in magnolije imajo najraje kislo zemljo (pH-vrednost med 4,5 in 5,5). Zelo malo rastlin prenese zelo kislo prst s pH-vrednostjo 4 ali manj. Prst, v kateri gojite rastline, ki raje uspevajo v bazičnem okolju, mora imeti pH-vrednost med 7 in 8.
Če želite znižati pH-vrednost bazične zemlje, ji dodajte kavne usedline prave kave. Preveč bazični prsti lahko dodate tudi elementarno žveplo, prekisli zemlji pa apno.
Na kvadratni meter zemlje posujte pest elementarnega žvepla, ga nežno zakopljite, nato pa dobro zalijte. Apno potresite enakomerno po celotni površini zemlje, jo pograbite, pokrijte ter je ne gnojite vsaj 6 mesecev.
Ne pozabite …
Izjemnega pomena za prst so organizmi v njej, kot so npr. deževniki. Ti organske snovi spreminjajo v humus – naravno hrano rastlin, ki obenem rahlja zemljo. Deževniki kopljejo rove, kar omogoča prenos organskih snovi, prodiranje zraka in vode.