Pastinak – sredozemska zelenjava odkopana iz pozabe

Pastinak (Pastinaca sativa)  ali navadni rebrinec je stara in že skoraj pozabljena vrsta zelenjave, ki danes ponovno pridobiva na priljubljenosti. Ta sladka, škrobnata zimska korenovka je zdrava zamenjava za krompir, saj je odličen vir prehranskih vlaknin, vitaminov, rudnin in hkrati vsebuje le malo kalorij. Pastinak je korenasta vrtnina, ki je doma v Evropi, a ga danes gojijo tudi v Ameriki. Izviral naj bi iz Sredozemlja, v naše kraje pa naj bi ga prinesli Rimljani. (V rimskih časih naj bi pastinak uporabljali tudi kot afrodiziak.) Pastinak je bil poleg repe eno izmed glavnih živil naših prapradedov. Izrinil ga je šele krompir.

Ker mu vročina ne prija, so pastinak v Sredozemlju poznali kot manjšo korenovko, medtem ko bolj proti severu zraste večji. Obstaja pa še en razlog, da ga v toplih krajih ne cenijo preveč. Da dobi svoj značilen poseben okus, mora malo zmrzniti. Danes ga veliko uporabljajo predvsem v Velki Britaniji, kjer iz njega izdelujejo vino, pivo, žganje in različno pecivo. Italijani imajo zanj še en zanimiv način uporabe. Da bi dobili kar najboljši pršut, s pastinakom krmijo svinje.

Pastinak ima okus po peteršilju in korenju

Nekateri viri pastinak omenjajo kot korenasto zelenjavo, ki ima okus po peteršilju, drugi kot debel bledikav peteršilj z okusom po korenju. Strokovnjaki za pripravo hrane ugotavljajo, da je njegov okus vsekakor močan in poseben, zato priporočajo preudarno uporabo te vrtnine. Kupimo jo lahko v trgovinah skozi vse leto, oprane korene pa lahko  več tednov hranimo v pokriti posodi ali vrečki v hladilniku.

Pastinak ali navadni rebrinec lahko pridelamo sami na domačem vrtu, raste pa tudi v naravi po travnikih, pašnikih, na ozarah med njivami. Če imamo možnost, da ga pridelamo sami, korene shranimo v vlažni mivki v hladni kleti.

Kupljena semena posejemo na stalno mesto (zemlje ne smemo pognojiti s hlevskim gnojem, ker ga ne prenaša), kalijo 15 do 20 dni. Počakamo, da sadike nekoliko zrastejo, nato jih zredčimo. Zrasli bodo dolgi, beli koreni, ki jih zaradi odpornosti na mraz lahko izkopavamo iz zemlje tudi v toplejših zimskih dneh. Svetlo rumeno do belo meso korena bo še bolj aromatično po prvi zmrzali, ko se zaradi mraza začne škrob spreminjati v sladkor.

Hitro prevlada

Pastinak lahko uživamo toplotno obdelan ali surov. Oglejmo si nekaj možnosti, za njegovo uporabo.

• V prigrizku: očiščen koren pastinaka narežemo na ploščice, na katere lahko nadevamo po svojem okusu izbrano zelenjavo, sadje, oreščke in sir, na primer orehe, lešnike, mandlje, rezine ananasa in jabolk, jagode in podobno.
• V solati: koren pastinaka dobro očistimo in naribamo. Po svojem izboru lahko dodamo še drugo zelenjavo, ki ji ni tuj okus po korenju in peteršilju. Polijemo s kakovostnim hladno stiskanim oljem in domačim jabolčnim kisom ter po okusu začinimo. Tako pripravljeno surovo jed lahko ponudimo tudi kot prilogo k jedem.
• Kot moko: koren posušimo in ga nato zmeljemo v prah, ki ga lahko uporabljamo kot začimbo ali kot moko. Iz moke lahko pripravimo okusen kruh in različne vrste peciva (značilne za Veliko Britanijo). Pri tem lahko pastinakovi moki po želji dodamo še druge (žitne) moke po lastnem izboru.
• Sok: zaradizelo močnega okusa in arome ga običajno redčimo z drugimi blažjimi sokovi, jabolčnim, češnjevim, višnjevim, grozdnim ali sokom mladega korenja. Njegovo pitje priporoča tudi ljudsko zdravilstvo.
• Kuhanega lahko pripravimo v različnih juhah in enolončnicah, solatah, prilogah in prikuhah. Vendar zaradi posebnega in močnega okusa z njegovo uporabo raje ne pretiravajmo, da ne prevlada.

Malo je le kalorij

• Pastinak je odličen vir prehranskih vlaknin, ki pomagajo ohranjati redno prebavo in varujejo pred rakom na črevesju.
• Oskrbuje nas z vitamini. Med njimi sta vitamina C in E (antioksidanti). Največ vitamina C vsebujejo mladi listi. Vsebuje tudi folno kislino, ki je potrebna za zdrave krvne celice, vpliva na možnost zanositve in v prvih treh mesecih nosečnosti bistveno zmanjša tveganje za pojav prirojenih nepravilnosti pri zarodku, še zlasti spine bifide in zajčje ustnice. Vsebuje tudi omembe vredne količine niacina (vitamin B₃), tiamina (vitamin B₁) in riboflavina (vitamin B₂).
• Kot korenovka je bogat vir rudnin, predvsem magnezija, kalija, bakra, silicija, klora in fosforja.

Zanimiva je tudi nizka kalorična vrednost pastinaka, saj 100 gramov vsebuje le 55 kalorij. Zato je priporočeno živilo pri shujševalnih kurah.

Počisti in razkuži

Pastinaku pripisujejo kar nekaj zdravilnih lastnosti.  Tako kot sorodne korenovke (korenček, peteršilj …) je pomembna zelenjava za zdravo in uravnoteženo prehrano. Zaradi vsebnosti eteričnega olja v črevesju deluje razkuževalno in spodbuja zdravo črevesno floro. Da ta učinek dosežemo, ga moramo uživati surovega, ker pri toplotni obdelavi eterična olja izhlapijo.

Pastinak deluje tudi kot diuretik, čisti sečne poti in sodeluje pri raztapljanju ledvičnih kamnov. Njegove sestavine koristijo še ožilju, krepijo pljuča in dihalne poti (sapnice). Ljudska medicina priporoča za raztapljanje žolčnih kamnov pitje tekočine, v kateri se je kuhal koren pastinaka, po kozarec zjutraj in zvečer več tednov zapored.

Pastinakov sok je bogat vir rudnin. Tako naj bi uživanje enega do dveh kozarcev mešanega pastinakovega soka na dan v obdobju nekaj tednov izboljšalo videz nohtov in las. Pitje soka naj bi prispevalo tudi k boljši prebavi, prehodnosti dihalnih poti in pomagalo odpraviti ledvične kamne.

Zelenjavna juha s pastinakom

Sestavine za 1 osebo:

• 250 ml vode
• manjše korenje
• pol manjšega korena peteršilja
• četrt korena pastinaka
• 1 krompir
• 3 do 4 cvetovi brokolija
• kavna žlička oljčnega olja
• česen po želji

Priprava: korenje, peteršilj in pastinak narežemo na kolute, krompir na kocke. Nato zelenjavo stresemo v vodo in kuhamo približno 20 minut. Tri do štiri minute pred koncem dodamo cvetove brokolija. Kuhano juho umaknemo z ognja, ji dodamo nekaj kapljic oljčnega olja in jo začinimo s strtim česnom. Če česna ne maramo, dodamo sesekljan zelen peteršilj. Ker je čas nabiranja čemaža, lahko juho začinimo tudi z njim.

Rižev desert z listi pastinaka

Sestavine za 1 osebo:

• 30 g riževih kosmičev
• 70 g posnete skute
• žlička svežih sesekljanih listov pastinaka
• srednje veliko jabolko
• kavna žlička medu
• cimet po okusu

Priprava: v 100 mililitrih vode kuhamo riževe kosmiče dobrih pet minut. Pustimo, da se ohladijo. Riževo kašo, skuto in na drobno sesekljane liste pastinaka zmešamo v gladko kremo. Jabolka olupimo, narežemo na osmine, dodamo limonin sok, cimet, malo vode in v lončku dušimo, da se jabolka zmehčajo. Na koncu jim dodamo med in jih ohladimo. Postrežemo v visokih kozarcih, kamor izmenično nalagamo dušena jabolka in riževo kremo. Za okras lahko uporabimo sveže metine liste.

Pastinakovo vino

Sestavine:

• 1 kg pastinakovega korena
• 5 litrov vode
• 1,2 kg sladkorja
• sok 5 limon
• vinske kvasovke

Priprava: korene zmeljemo in zalijemo s predpisano količino vode, dodamo sladkor in limonin sok. Mešanico dobro premešamo in dodamo vinske kvasovke. Šest do sedem dni mešanico pustimo vreti v pokriti posodi. Nato tekočino odlijemo in jo nalijemo v tako imenovane vrelne steklenice, ki imajo vrelno veho. Pustimo jih na sobni temperaturi toliko časa, da se vrenje neha. Dobljeno vino odlijemo od usedline, ga natočimo v lične steklenice in jih dobro zapremo. Vino bo lahko motno zaradi vsebnosti pektinov, zato je priporočljivo, da ga večkrat pretočimo. Ni pa nujno, ker se bo vino sčasoma samo sčistilo.

arhiv Zdravja