Jagode so ena najbolj priljubljenih sadeลพev v visokem poletju. Zaradi svoje velike priljubljenosti โ okusa, barve โฆ jih v mnogih deลพelah sveta imenujejo ยปkraljica poletjaยซ.
Danes jagode gojijo in uลพivajo skoraj po vsem svetu. Znani so trije tipi:
- enkrat rodne jagode, ki skoraj vse plodove oblikujejo pozno spomladi ali zgodaj poleti
- meseฤne jagode, ki nas razvajajo v poletnih mesecih in kratek ฤas ลกe jeseni
- gozdne jagode, ki svoje drobne, vendar izredno aromatiฤne plodove ponujajo le enkrat letno, in to pozno spomladi ali zgodaj poleti. Ravno te jagode so dobro poznali naลกi predniki, ki so jih nabirali po obลกirnih gozdovih.
S kriลพanjem je nastalo veฤ razliฤnih vrst jagod. Med najbolj priljubljene vrste sodita marmolada in gardena. Jagode vrste marmolada so velike, z znaฤilno pravilno koniฤasto obliko in svetleฤe rdeฤe barve. Jagode vrste gardena so srednje debele, tudi koniฤaste, intenzivno rdeฤe barve in zelo svetleฤe. Sadeลพi pri obeh vrstah so sladkega, aromatiฤnega in polnega okusa. Obe vrsti nas razvajata s svojimi okusnimi sadeลพi od maja do konca junija. Od sorte jagod je odvisna tudi barva, ki je lahko v vseh odtenkih rdeฤe. Od sorte sta odvisna tudi trdota mesa in aromatiฤnost plodu. Najbolj aromatiฤne so seveda sveลพe jagode, zamrznjene izgubijo velik del arome, ker ob zamrzovanju/odtajanju popokajo celiฤne stene in se aroma izgubi.
Gojenje jagod
Sadike jagod najbolj uspevajo v rahlo kiselkasti in dobro izsuลกeni zemlji. Zemlja, ki je okoli rastline mokra oziroma ฤe je okoli korenin veliko vode, povzroฤi razliฤne bolezni in v konฤni fazi tudi odmrtje rastline. Za bogat pridelek naj bo zemlja dobro pognojena. Ob uporabi organskih gnojil je priporoฤeno, da rastlino gnojimo jeseni! V zimskem ฤasu je priporoฤljivo, da rastline pokrijemo s senom, slamo ali s smrekovimi vejicami, kar pa zgodaj spomladi odstranimo. V tem ฤasu je primerno odstraniti tudi stare, rjave liste. Med cvetenjem rastline, ฤe je suลกa, ne pozabite zalivati! Istoฤasno je dobro dodati s kalijem bogato vodotopno gnojilo. Pred zorenjem jagod lahko okoli rastline poloลพite folijo, da sadeลพi ostanejo ฤisti. Preden jagode zauลพijete, jih pod tekoฤo vodo dobro umijte, nikar jih pa ne namakajte v vodi! Velja pa, da jagode oplaknemo, preden jih zaฤnemo ฤistiti, ker ฤe ยปmuhoยซ odstranimo pred umivanjem, v sadeลพ vstopi voda in ga zaฤne luลพiti.
ฤe nimate vrta, lahko jagode vzgajate tudi na terasi, balkonu โฆ v veฤjih loncih. Vaลก balkon bo imel poseben ฤar, ฤe se boste odloฤili za vzgojo viseฤih jagod. Tudi pri tej vzgoji morate biti pozorni na odvajanje odveฤne vode, na primerno zemljo โ zemlja za jagode, na gnojenje in seveda na sonฤno lego, kjer bodo sadeลพi lepo in enakomerno dozoreli.
V prostem ฤasu, ob rekreaciji, si pa privoลกฤite nabiranje drobnih, okusnih, aromatiฤnih gozdih jagod. Pri tem lahko sodeluje vsa druลพina in prav vsi boste zelo, zelo zadovoljni, ko bodo v domaฤi kuhinji zadiลกali ti majhni, omamni sadeลพi in se boste sladkali z njimi!
Jagode lahko kupujemo ฤez vse leto, vendar so boljลกega okusa tiste, ki so zrasle na prostem, bolj zdrave so pa tiste, ki rastejo na domaฤem vrtu, ฤe pa to ni moลพno, pa vsaj v bliลพnjem okoliลกu. Najboljลกe so jagode ยปz vrta na kroลพnikยซ, ฤe jih pa kupujemo, jih pojejmo ฤim prej, shranjujmo jih v hladilniku, vendar le za dan do najveฤ dva. Pri shranjevanju v hladilniku jih ne zauลพijmo mrzle, ker take nimajo polnega okusa!
Preberite si tudi, kako zdravimo jagode.
Kako jemo jagode
Najboljลกe je, da zrele, zdrave in aromatiฤne plodove zauลพijemo surove brez slehernih dodatkov. Zelo okusne so tudi z razliฤnimi vrstami sladkorja, ฤokolado, smetano, sladoledom,ย ย jogurtom ali v musli meลกanicah. Iz njih lahko skuhamo odliฤne marmelade, dลพeme (tudi z dodatkom drugega sadja), speฤemo okusne pite, torte, rulade, narastke โฆ naredimo sladoled, ponudimo jih s poprom ali balzamiฤnim kisom, oblijemo s ฤokolado, pomakamo v kvalitetno rdeฤe vino ali penino โ skratka, njihova uporaba je odvisna od naลกe gastronomske in kuharske iznajdljivosti.
Jagode so zdrave in nizkokaloriฤne
Jagode vsebujejo veliko vitamina C, nekaj vitamina A in K, beta karotena, razliฤne sadne kisline, nekaj folne kisline, veliko pa ลพeleza, natrija, kalija, mangana, fosforja, nekaj kalcija โฆ
100 g jagod nam da le 27โ30 kalorij! ลฝivilo je zelo primerno za shujลกevalno kuro! ฤe po obroku zelenjave ali rdeฤega mesa, ki vsebuje veliko ลพeleza, zauลพijemo jagode, ki so bogat, vir vitamina C, izboljลกamo absorbcijo ลพeleza, kar je bistveno pri slabokrvnosti.
ลฝe v antiฤnem Rimu so verjeli v zdravilno/mistiฤno moฤ jagod. Pripisali so jim moฤ pri zdravljenju melanholije, vseh vrstah vnetij, odpravi ledviฤnih kamnov, vroฤinskem stanju, slabem zadahu, bolezni krvi โฆ Velik pomen so pripisovali sanjam o jagodah; ฤe je dekle sanjalo o jagodah, je pomenilo, da bo imelo veliko otrok, kar je v tistem ฤasu pomenilo boลพji dar!
Tudi dvorne dame in prelestne gospe so bile jagodam naklonjene; uporabljale so jih v kozmetiฤne namene โ kopale so se v soku jagod! Tudi danes imajo jagode pomemben pomen v tradicionalni medicini. Uporabljajo jih za ฤiลกฤenje prebavnega sistema, delovale naj bi tudi kot blag tonik za jetra in imele protibakterijske lastnosti.
Alergijske reakcije
- Nekateri ljudje so alergiฤni na jagode. Povzroฤajo lahko srbeฤ izpuลกฤaj, znan kot koprivnica. Ta je posledica poveฤanega izloฤanja histamina v telesu, ki ga sproลพi neka snov v sadeลพu.
- Jagode vsebujejo tudi veliko salicilatov. Teh spojin se morajo izogibati ljudje, ki so preobฤutljivi na aspirin!
- Jagod naj ne uลพivajo tudi ljudje s kolitisom, ker lahko drobna semena vzdraลพijo ฤrevesje.
Robide
V naravi rastejo tako imenovane divje robide, ki imajo veliko trnov in manjลกe sadeลพe kot gojene, vendar so izredno okusne. Zaradi tega jih ljudje radi nabirajo v naravi. Te samonikle robide so lahko onesnaลพene s svincem in pesticidi, ฤe so nabrane ob cesti ali ลพivi meji ob njivi. Gojene robide nimajo trnov; obstaja jih veฤ sort, nekatere so zgodne, druge poznejลกe, zato je sezona v njihovem uลพivanju prav dolga. Kot povsod so tiste robide, ki dozorijo prve, najbolj debele, tiste proti koncu pa manj. Tudi ko postanejo ฤrne, ni nujno, da so ลพe zrele, poฤakati moramo, da so jagode napete in ob dotiku roke same ostanejo v roki โ tedaj so najboljลกe!
Dober vir zdravja
Robide so znane kot dober vir zdravja. Zreli, soฤni plodovi so prava karotenska bomba, vsebujejo tudi veliko vitamina C, ki krepi imunski sistem, in folno kislino, katere uลพivanje moฤno priporoฤajo v ฤasu naฤrtovanja noseฤnosti in v sami noseฤnosti. Rekonvalescentom, izฤrpanim in hudo utrujenim je sveลพi sok iz robid odliฤno okrepฤilo, ker zagotavlja ogljikove hidrate za energijo in bioflavonide za dobro poฤutje. Uฤinkovine iz robid prav gotovo krepijo vezivna tkiva in stene ลพil ter tako prispevajo k upoฤasnjevanju znakov staranja.
Raziskava, izvedena v Oslu, je (s podobnimi vrstami sadja) pokazala, da robide vsebujejo najveฤ antioksidantov. Raziskave, ki jih je objavilo ameriลกko ministrstvo za kmetijstvo, pa potrjuje, da meลกanica snovi v robidah zavira razvoj koลพnih tumorjev, rast raka na pljuฤih โฆ
Robide vsebujejo tudi veliko mangana โ so torej hrana, ki pomirja; razen tega vsebujejo nekaj kalija, ลพeleza โฆ
Kdor ne prenese aspirina, lahko priฤakuje reakcijo po uลพivanju robid. Robide namreฤ vsebujejo salicilno kislino (naravni aspirin), ki pri obฤutljivih ljudeh sproลพi hiperaktivnost.
Robide najraje uลพivajte sveลพe! V hladilniku jih shranite najveฤ dan ali dva, lahko jih pa zamrznete, ker zamrzovanje kar dobro prenesejo.
Robide v kulinariki
Robide so zelo primerne kot sveลพe za sadne solate, ลพeleje, sokove โฆ termiฤno obdelane pa za pripravo marmelad, dลพemov, sokov, raznih tort, kolaฤkov, iz njih lahko naredimo okusen liker, sladoled, kreme โฆ
Pri presni uporabi jih lahko nekoliko posladkamo z akacijevim ali cvetliฤnim medom, zaradi polnega okusa lahko dodamo tudi drugo jagodiฤevje, cimet โฆ
Sam sok robide je zelo gost, zaradi tega vam svetujem, da ga pripravite skupaj s kvalitetnimi jabolki, citrusi, ananasom โฆ
Najboljลกa ยปdamska pijaฤaยซ je iz robidnic narejen liker, ki vsebuje sladkasto rdeฤe vino, rum, sladkor, cimet in seveda odliฤen sok robid.
Marmelada in dลพem iz robid je ฤudovite barve in boลพanskega okusa. Lahko ju naredite skupaj s peลกkami ali pa peลกke zadrลพite na pasirki. Marmeladi lahko dodate tudi drugo sadje (jabolka) in celo buฤe โฆ
Borovnice
Ti okusni, temno vijoliฤasti sadeลพi si zasluลพijo, da jih pogosteje uลพivamo. Danes to niti ni teลพko, saj imamo na razpolago velike nasade, kupimo jih tudi zelo dolgo v trgovini โ iz uvoza, vฤasih pa je bilo bolj priljubljeno nabiranje borovnic v naravi. Odlikuje jih enkraten sveลพ okus.
Vpliv na zdravje
Borovnice vsebujejo veliko flavonidov, ki krepijo krvne kapilare in izboljลกujejo krvni obtok. Ta lastnost lahko prepreฤi in zdravi teลพave, kot so ozebline, pokanje ลพilic, krฤne ลพile in ลกibek obtok pri sladkornih bolnikih.
Borovniฤev ekstrakt zanesljivo pomaga pri vrsti teลพav z oฤmi. Raziskave so pokazale, da borovniฤev ekstrakt, ki ga dnevno zauลพijemo skupaj z 20 mg beta-karotena, izboljลกa vid ponoฤi in prilagajanje oฤi na spremembe koliฤine svetlobe.
Antocianinski flavonidi v borovnicah delujejo antioksidantno, proti okuลพbi in proti vnetju. Tako kot brusnice vsebujejo tudi borovnice neko spojino, ki prepreฤi bakterijam, da bi se naselile na steni seฤnega mehurja.
Borovnice so tudi tradicionalno zdravilo proti driski. Uลพivanje sveลพih ali suhih borovnic je staro zdravilo proti driski.
Borovnice bodo ne glede na zauลพito koliฤino pomagale okrepiti kapilare, pa naj ji zauลพijemo presne ali kuhane. Za prepreฤevanje ali zdravljenje priporoฤajo naturopati dnevno porcijo sveลพih sadeลพev ali dva majhna kozarca soka ali nekaj kozarcev ฤaja, pripravljenega iz15 g suhih ali 60 g sveลพih borovnic na 2,5 dl vode.
Sveลพe borovnice so najboljลกe poleti. ฤe jih zamrznemo, se dolgo ฤasa ohranijo. Z meลกalnikom jih lahko hitro spenimo v sok. Sveลพe borovnice imajo najboljลกi okus pri sobni temperaturi.
Borovnice v kulinariki
Sveลพe borovnice so odliฤnega okusa tudi brez dodatkov, lahko pa jih uporabimo v sadni solati ali kot priljubljen namaz za palaฤinke. Dodajamo jih lahko sladoledu, raznim kremam, sadnim juham, pitam, pecivu โฆ
Brusnice
Brusnice so ลพe stoletja cenjene kot hrana in zdravilo. Ameriลกki domorodci so jih uporabljali pri zastrupitvah krvi. Pripadajo isti druลพini kot borovnice. Shranimo jih dalj ฤasa, zato so bile nekoฤ pomemben vir vitamina C v zimskem ฤasu. Ena njihovih najizrazitejลกih kulinariฤnih odlik je sijajna rdeฤa barva.
Prehrana in zdravje
Brusnice pomagajo prepreฤevati in zdraviti okuลพbe seฤil, zlasti cistitis pri ลพenskah. Bakterija, ki je najpogostejลกi povzroฤitelj vnetja seฤil, Escherichia coli, pritrjena na stene mehurja in ฤrevesja, lepo uspeva. Neznana snov v brusnicah ji prepreฤi, da bi se pritrdila. Pri poskusnih osebah, ki so redno pile brusniฤni sok iz trgovine, se je zmanjลกalo ลกtevilo omenjenih bakterij v urinu. Od 60 ljudi, ki so popili 450 ml soka dnevno v trajanju 21 dni, se je stanje izboljลกalo 40. Manjลกa koliฤina jagod ali soka, denimo pol kozarca dnevno, lahko prepreฤi vnetje celo pri kroniฤnih bolnikih.
Brusnice krepijo telesno obrambo, torej delujejo protigliviฤno in protivirusno. Lahko pomagajo tudi pri ledviฤnih kamnih, ker zmanjลกajo koliฤino kalcija v urinu in s tem moลพnost za nastajanje novih kamnov.
Za preventivno delovanje pri vnetju seฤil pojejte pribliลพno 75 g presnih brusnic na dan ali popijte 300 ml soka (33%). Za zdravljenje vnetja seฤil pojejte 170 g brusnic dnevno in popijte 340โ500 ml soka.
Brusnice v kulinariki
Najboljลกe so doma pripravljene jedi iz brusnic, saj kupljeni izdelki po veฤini vsebujejo preveฤ dodanega sladkorja. Toplotna obdelava ne prizadene bistveno uฤinkov brusnic, drลพi pa, da se zmanjลกajo pri stiskanju za sok in pri suลกenju. Sveลพe brusnice se na hladnem obdrลพijo tudi teden dni, pa tudi zamrzovanje dobro prenesejo.
Zelo priljubljena je priprava brusnic v pikantni omaki, ki jo postreลพemo k mesu, divjaฤini in jedem iz mastnih rib. Brusniฤna omaka je lahko sladka kot marmelada ali pa pripravljena z manj sladkorja kot slastna omaka. Sesekljane ali pretlaฤene brusnice dodajajo barvo in ยปลพivahnostยซ slajลกim sadeลพem, denimo hruลกkam, breskvam, kiviju โฆ
