Jagode – sočni, rdeči in zdravi sadeži z vrta

    Mar niso prav ti tisti pridevniki, pod katerimi si tudi vi predstavljate jagode? Tiste, ki bodo kmalu pokukale na plan izpod zelenih lističev. Najprej bodo zrasli beli cvetovi, potem pa majhne jagode, ki se bodo pridno debelile in rdele, dokler se ne bodo rdeče svetile in nas vabile, da jih okušamo. Ne le, da so slastne in osvežujoče, so tudi neizmerno zdrave in blagodejno vplivajo na naša telesa.

    Sicer je res, da lahko zdaj jagode dobimo praktično skozi vse leto in kadar koli, saj k nam prihajajo z različnih koncev sveta. A zagotovo lahko tudi vi priznate, da se ne morejo kosati s tistimi, ki ob pravem letnem času zrastejo na domačem vrtu, vi pa jih natrgate, operete in pojeste s slastjo, jih pomočite v smetano ali pa iz njih pripravite smoothie. Čez svežino je pač ni!

    Jagode

    Naj vam jagode rastejo!

    Najboljše jagode so doma vzgojene, tudi zato, ker tako veste, da niso zastrupljene s pesticidi, saj so jagode iz konvencionalne pridelave pogosto »okrašene« z ostanki pesticidov. Da se izognemo vodenim jagodam, ki so skoraj brez okusa, pa čeprav so videti rdeče in zrele in se zdi, da kar pokajo od zdravja, jih posadimo kar doma. Če boste sadike posadili na vrtu, jih posadite v rahlo dvignjeno gredo, v zemljo, v kateri poprej vsaj tri leta niso rasle razhudnikovke, kot so jajčevci, paradižniki ali paprike. Zaradi talnih bolezni se izogibajte tudi področju, kjer so prej rasle kumare, detelja ali pa krompir. Zemlja naj bo že poprej pognojena in prebrazdana ter pripravljena na sajenje. Na greben grede položite črno folijo, v kateri so narejene luknje za sadike. Vanje s pomočjo manjše zidarske lopatke posadimo sadike, pri katerih pazimo, da so korenine obrnjene navzdol in da iz zemlje gleda le zgornja tretjina koreninskega vratu. Če ga ne zakriva zemlja, se ta namreč rad posuši. V času cvetenja in dozorevanja jih moramo nujno zalivati, marca pa z njih poberemo staro listje. Poskrbite tudi, da jih ne bo pozeblo, sadike pa menjavajte približno na tri leta. Odločite se lahko tudi med dvema sortama: ena zori le enkrat, druga pa večmesečno. Prva nudi bolj okusne sadeže kot druga, a jih druga da več. Odločitev je torej vaša!

    PREBERITE TUDI:  Najboljša hrana za naravno razstrupljanje jeter

    Antioksidantske jagode

    Ker so jagode precej preproste za vzgajanje in sajenje ter so znane po tem, da obrodijo celo posajene v lončkih, jih lahko gojimo skorajda kjer koli po svetu. Najbolj ugodne so sončne lege z zadostnim zalivanjem, in če boste pazili na njihovo zadovoljstvo, vam bodo bogato obrodile in tako boste lahko uživali v številnih raznolikih jagodnih pripravkih. K sreči so zelo okusne in jih tako lahko jeste kar same, lahko pa iz njih marsikaj pripravite, spečete ali celo skuhate. Nekaj receptov vam, kot vedno, ponujamo tudi tokrat kar na teh straneh. Kot vse jagode vsebuje tudi vrtna jagoda bogato količino antioksidantov. Med sadjem je kar na četrtem mestu (takoj za robidami, brusnicami in malinami).

    Govorica, da je največ antioksidantov v najbolj močno obarvani hrani, je resnična. Za tiste, ki ne veste, kakšen je namen antioksidantov, vam lahko razložimo zelo hitro. Čeprav kisik (oxygen) potrebujemo za življenje, pa v naših telesih reagira z določenimi molekulami in lahko povzroči nastanek prostih radikalov. Ti potem prav zlobno tavajo po naših telesih in povzročajo zmedo, žalost in bolezen, napadajo celične membrane, DNK in pomembne celične strukture. V veliki meri so namreč odgovorni tudi za razvoj rakavih celic. Antioksidanti te procese zavirajo. Za primer vam lahko povemo zgodbo o jabolku, ki jo zagotovo poznate. Če jabolko razpolovite, njegova sredica hitro potemni, saj v stiku s kisikom oksidira. Če ga potopite v pomarančni sok, ki vsebuje vitamin C (antioksidant), ostane bel. Na podoben način v našem telesu učinkujejo tudi jagode.

    Jagode

    In še več!

    Na čelu skupine zdravih snovi v jagodah sedi veličastni vitamin C, vsebujejo pa tudi veliko fitonutrientov, ki so nevitaminske in nemineralne komponente živil, ki imajo pomembne lastnosti za zdravje, najdemo pa jih samo v rastlinah. Poleg vseh teh nujno potrebnih snovi pa jagode vsebujejo tudi vitamin K, ki je zaslužen za pravilno strjevanje krvi (in s tem preprečuje neceljenje ran) in trdnost kosti, mangan, ki skrbi za strukturo kosti, pomembne procese metabolizma in absorpcijo nujnih snovi ter proizvajanje kolagena, in folno kislino, o kateri smo tudi že pisali.

    PREBERITE TUDI:  Pripravite si zdrav zajtrk

    Jagode vsebujejo tudi kalij, riboflavin, vitamina B5 in B6, baker, magnezij in celo omega-3 maščobne kisline. Vsebujejo tudi ogromno vlaknin, zato pomagajo tudi tistim, ki se mučijo z dietami. Več vlaknin boste užili, manj kalorij boste absorbirali iz ostale zaužite hrane. Jagode s pomočjo antioksidantov regulirajo tudi krvni obtok, kar pozitivno vpliva na delo mišic, ugodno pa delujejo tudi proti arteriosklerozi ter pospešujejo odvajanje seča in drugih škodljivih snovi iz telesa.

    Pozorno

    Čeprav sodijo med sadje za najbolj raznoliko uporabo, se jagode žal hitro pokvarijo, zato jih kupite le nekaj kratkih dni, preden jih nameravate uporabiti. V sezoni jagod je to redko težava, v drugih letnih časih pa se moramo pogosto zadovoljiti z zmrznjenimi sadeži, ki izgubijo veliko svojih priporočljivih snovi. Pazite na temnordeče jagode, ki nimajo sledi plesni in so debele in trdne. Če so trdne, a ne rdeče, še niso popolnoma zrele, če pa so rdeče in mehke, so že na najboljši poti h gnitju. Veliko ljudi tudi meni, da največje niso vedno tudi najbolj okusne in najbolj sočne, a to je vaša odločitev. Vsekakor pa pazite, da ne bodo pakirane preveč na tesno, saj to pospešuje njihovo drobljenje in gnitje.

    Preden jih zaužijete, jih temeljito operite, saj (razen če so z vašega vrta) redko lahko z gotovostjo trdite, da veste, v kakšnih okoliščinah so bile vzgojene. Če odkrijete plesnivo ali rahlo nagnito jagodo, jo odstranite, saj takšne hitro okužijo še ostale jagode. Dobre jagode postavite v skledico, ki jo pokrijete s plastično folijo in postavite v hladilnik, kjer ostanejo sveže le nekaj dni.

    Nasvet

    Črna folija ni nujna za vzgajanje, je pa priporočljiva, saj sadike obvaruje pred plevelom, skrbi za mikroklimo in čiste plodove, hkrati pa pazi, da se hranljive snovi ne izpirajo.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte