Najboljša leta? Med 30. in 34. letom starosti!

Mnenja o tem, katera so najboljša leta človekovega življenja, so seveda zelo subjektivna.

Ali lažnim novicam nasedajo samo starejši ljudje?

Prepričanje, da lažnim novicam nasedajo predvsem starejši ljudje, je zelo razširjeno. Ali gre pri tem za upravičeno stališče ali zgolj za predsodek?

Aktivno poslušanje – osnova uspešne komunikacije

Čeprav se vam morda zdi, da poslušate sogovornika, so standardi za aktivno poslušanje, ki je osnova uspešne komunikacije, precej visoki.

Ščetkanje zob pred zajtrkom ali po zajtrku?

Kdaj si običajno lotite ščetkanja zob – neposredno po tem, ko se zbudite, torej še pred zajtrkom, ali šele po prvem obroku?

Sam svoj terapevt: 3 vprašanja, ki si jih morate zastaviti vsak dan

Terapija v lastni režiji ima lahko kljub temu ogromno koristi. Omogoča vam nadzor nad čustvi in počutjem.

Protibolečinska sredstva lahko, paradoksno, prispevajo h kroničnim bolečinam

Znano je, da je lahko pogosta uporaba protibolečinskih sredstev problematična. Zdaj pa so raziskovalci odkrili, da ima lahko celo paradoksen učinek.

Onesnaženost okolja kriva že za najmanj 9 milijonov smrti letno

Raziskovalci so ugotovili, da je bila onesnaženost okolja leta 2019 kriva za najmanj 9 milijonov prezgodnjih smrti.

Migrene lahko povečajo nevarnost za zaplete med nosečnostjo

Z migrenami se spopada kar približno 20 odstotkov žensk v rodni dobi. Raziskovalci so bili pozorni na najbolj tipične zaplete, povezane z nosečnostjo.
Zdravje & prehranaProbiotiki in prebiotiki: kakšna je razlika?

Probiotiki in prebiotiki: kakšna je razlika?

MORDA VAS ZANIMA

Zagotovo ste že slišali za probiotike. V zadnjih letih se še posebej veliko govori o pomenu probiotikov v naši prehrani, močno pa se je povečala tudi prodaja prehranskih dopolnil. Kaj pa prebiotiki? To je izraz, ki je po drugi strani večini ljudi precej manj znan. Kakšna je torej razlika med probiotiki in prebiotiki? Predvsem pa: zakaj so oboji tako pomembni?

Probiotiki in prebiotiki

Probiotiki: Koristne bakterije, izredno pomembne za naše zdravje

- Oglas -

Izkazalo se je, da je naša črevesna flora precej pomembnejša, kot so mislili v preteklosti. Ne le da lahko prevlada koristnih bakterij nad škodljivimi v našem črevesju pozitivno vpliva na prebavo, ampak tudi na mnoge druge procese in organe. Med drugim lahko večja količina različnih vrst koristnih bakterij pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja in holesterola ter celo pri izboljšavi razpoloženja. Stanje v črevesju pa ima tudi zelo pomemben vpliv na imunski sistem. Tako je zelo pomembno, da s hrano v telo vnesemo čim več različnih probiotikov, torej koristnih bakterij – in tako poskrbimo, da njihovo število ni nikoli manjše od škodljivih bakterij oziroma da se ohranja ustrezno ravnovesje v našem črevesju. Zelo veliko probiotikov vsebujejo predvsem fermentirana živila, na primer kislo zelje.

Če ne gre drugače, si lahko pomagate tudi s prehranskimi dopolnili. Vendar pa mnogi strokovnjaki menijo, da to ni optimalna oblika probiotikov. Nabor koristnih bakterij v živilih naj bi bil namreč precej bolj raznolik kot v dopolnilih. Večja raznolikost pa pomeni bolj trdoživ »ekosistem«. Poleg tega pa imajo bakterije v živilih ves čas na voljo tudi hrano, zato lahko preživijo, dokler ne pridejo do našega črevesja, v prehranskih dopolnilih pa je lahko to včasih težava.

Prebiotiki: Koristne bakterije za svoje preživetje potrebujejo hrano – prebiotike

Ostali smo pri hrani koristnih bakterij. In prav to je tisto, kar poimenuje beseda prebiotiki. Tako so prebiotiki hrana za probiotike oziroma koristne bakterije. Posledično je prav tako pomembno kot to, da v telo vnesemo dovolj probiotikov, tudi to, da uživamo dovolj živil, bogatih s prebiotiki. Medtem ko so probiotiki živi organizmi, pa so prebiotiki pravzaprav vlaknine, ki jih naše telo ni zmožno prebaviti. Tako pridejo do črevesja v neprebavljeni obliki, kjer jih kot svojo hrano uporabijo koristne bakterije. S tem zagotovimo, da ostanejo koristne bakterije žive še kar nekaj časa po tistem, ko smo nazadnje zaužili živilo, bogato s probiotiki.

Če želite zagotoviti, da bo vaša hrana vsebovala veliko prebiotikov, torej jejte čim več živil, ki vsebujejo vlaknine. Najboljši viri so sadje, zelenjave, stročnice, polnozrnata žita, semena ipd. Tako koristnim bakterijam ne bo treba iskati drugih virov hrane. V takšnih primerih se včasih lotijo kar črevesne sluznice, kar pa lahko seveda povzroči veliko težav.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×