Banane – zdrav energijski prigrizek s kalijem

    Svetlo rumene banane s čvrstim mesom imajo odlike škrobnatih živil – telesna energija narašča počasi in traja dolgo časa. Pri zrelejših bananah se večina škroba spremeni v sladkor, ki izčrpano telo na hitro oskrbi z energijo. Lahko bi rekli, da so banane popoln naravni prigrizek, saj so zdrave in nasitne. Koristi, ki jih nudi banana, se spreminjajo glede na njeno zrelost.

    Banane so plod bananovca, zelnate trajnice, ki po videzu spominja na palmo. Poznamo jih več sto vrst in zrastejo od dva do devet metrov visoko. Njihovi plodovi so večinoma podolgovate oblike. Večina je brez semen, čeprav jih nekatere vrste imajo. Ko so zreli, so običajno lepe rumene barve. Nekatere nam manj znane vrste dajejo rdečkaste, temnoroza ali zelene plodove. Na enem bananovcu zraste vsaj 60 kilogramov banan na leto.

    Banana

    Še zelene z dreves

    Banane ne smejo zoreti na rastlini, ker bi postale mokaste in neokusne. Tako tudi domačini zase odsekajo še zelene banane in jih nato zorijo v senci. Banane za izvoz v daljne dežele takoj, ko jih odrežejo, skladiščijo v hladilnicah ladje pri temperaturi malenkost nižji od 13 stopinj Celzija. To je temperatura, kjer se prekine zorenje. A že če temperatura pade pod 12 stopinj Celzija , banane porjavijo. Ko banane dostavijo na cilj, jih približno pet dni zorijo v posebnih pogojih na 16 stopinjah Celzija.
    Danes so največji proizvajalci banan Indija, Ekvador, Brazilija, Filipini, Kostarika, Kitajska,Tajska, Mehika, Kolumbija in Indonezija. Med najbolj znanimi blagovnimi znamkami banan so Bonita, Chiquita, Dole in Del Monte.
    Banane so v jugovzhodni Aziji domačini poznali kot okusen sadež že v prazgodovini. Prvi Evropejci, ki so spoznali banane kot okusen sadež, so bili vojaki Aleksandra Makedonskega v Indiji. V Afriko so jih prinesli Arabci in evropski osvajalci Španci, Portugalci in Angleži, s katerimi so odpotovale tudi v Južno Ameriko.

    Bananovec - zelene banane na drevesu

    Banane ne smejo v hladilnik

    V naših trgovinah velikokrat kupimo še nezrele banane. Take moramo hraniti na sobni temperaturi, da dozorijo. Če želimo zorenje pospešiti, jih položimo v skledo skupaj z drugim sadjem. Zorenje lahko pospešimo tudi tako, da banane zavijemo v mehko papirnato brisačo ali mehko krpo. V hladilniku jih ne smemo shranjevati, saj bi lupina porjavela! Večina banan je najslajših, ko ni na rumeni lupini nobenega sledu zelene barve več in se pojavijo rjave pikice.
    Pri nakupu banan moramo biti pozorni, da je lupina nepoškodovana in da banana ni preveč zrela. Nezrele banane vsebujejo neprebavljiv škrob, ki ga tanko črevo ne more predelati, v debelem črevesu pa fermentira in povzroča vetrove. Večina škroba se spremeni v sladkor, ko sadež dozori. Zrele banane zato niso le slajše, so tudi lažje prebavljive.
    Prav zaradi lahke prebavljivosti in ker redko povzročijo alergijske reakcije (čeprav pri nekaterih odraslih ljudeh lahko povzročijo migreno), so priljubljena hrana za dojenčke, kakor tudi za vse ostale generacije.

    PREBERITE TUDI:  Redni zajtrk za uspešnejši dan

    Banane

    Zelene banane

    Posebno priljubljene postajajo banane pisang ali rajske smokve, ki so v pogovornem jeziku znane kot »zelene banane«. Vsebujejo veliko tanina, zato imajo grenek okus, vendar lahko s kuhanjem ta okus omilimo. Zelene banane vsebujejo več škroba, ker jih jemo, preden so popolnoma zrele. Nekatere raziskave kažejo upadanje želodčnega in črevesnega raka pri ljudeh, ki uživajo hrano, bogato z neprebavljivim škrobom. V zadnjem času poteka več raziskav, s katerimi želijo potrditi povezavo in ugotoviti, ali je škrob za preprečevanje črevesnega raka prav tako pomemben kot vlaknine.

    Banane so vir energije in kalija

    Banane imajo zaradi svoje sestave nekatere ugodne učinke na počutje.

    • Banane so izdaten vir kalija, življenjsko pomembne rudnine za delovanje mišic in živcev. Uživanje večjih količin kalija, kot jih premore povprečen Zahodnjakov jedilnik, pomaga preprečiti ali znižati visok krvni tlak.
    • Pomagajo pri velikih telesnih naporih. Če zaužijemo zrele banane po 30 minutah vadbe, ko je mišična energija izčrpana, nas okrepijo. Ker tako sveže kot tudi posušene banane vsebujejo veliko naravnega sladkorja, ki hitro preide v kri, jih veliko športnikov, posebno igralcev tenisa, pogosto uživa tudi pred tekmo ali celo med njo.
    • Uravnavajo prebavo. Manj zrele banane odpravljajo zaprtje, medtem ko sladke banane pomagajo pri driski. Škrob pri manj zrelih bananah se upira prebavi, kar daje večjo količino blata in zaprtje se lahko sprosti. Zelo zrele banane so tradicionalno sredstvo pri driski. Za otroke z drisko priporočajo dieto, ki jo sestavljajo banane, riž, jabolčni sok in toast.
    • Pomirijo želodec. Ljudje, ki imajo težave zaradi rane na želodcu, pravijo, da delujejo pomirjevalno. Številni poskusi o vplivu banan na želodčne razjede so pokazali, da banane spodbujajo nastajanje celic in sluzi v želodčni sluznici. Tako naj bi obložile in okrepile želodčno steno ter pomagale zdraviti obstoječe razjede in jih preprečevati. Vendar je doslej za te trditve premalo strokovno podkrepljenih dokazov.
    • Izboljšajo razpoloženje. Na voljo je vedno več dokazov, da živila z veliko ogljikovih hidratov in malo beljakovinami, kamor spadajo tudi banane, lahko popravijo razpoloženje in nas umirijo ter uspavajo. Če ni prisotnih prav veliko beljakovin, potem inzulin, ki se izloča zaradi zaužitih ogljikovih hidratov, sproži povišanje ravni pomirjujočega živčnega prenašalca (nevrotransmitorja) serotonina v možganih, ki izboljša razpoloženje. Ogljikohidratna živila, ki vsebujejo triptofan, predhodno fazo serotonina, najbolj zanesljivo delujejo v tej smeri, poleg peščice živil, ki vsebujejo sam serotonin. Če banane jemo same, vsebujejo vse sestavine za to reakcijo: ogljikove hidrate, ki iz črevesja hitro preidejo v krvni obtok, serotonin in triptofan ter vitamin B6.
    PREBERITE TUDI:  Naravno čiščenje pljuč: 5 preprostih in učinkovitih metod

    Banane

    Ne le surove

    Banane so dobrodošla popestritev kuhinje. Lahko jih uporabimo za različne kreme, sadne solate, kot prilogo k rižu, v sadnem kruhu … Nepogrešljive so kot sestavina v različnih mlečnih napitkih in kot znana družabna sladica – čokoladni fondi. Lahko jih tudi spečemo ali ocvremo. Živila in dišavnice, s katerimi se banane dobro ujemajo, so na primer orehi, kava, ingver, cimet, pomaranče, sladoled, likerji in rum. Bananine rezine lahko tudi posušimo in dobimo bananin čips. Posušene banane lahko zmeljemo v bananino moko.

    Ko banano olupimo, hitro porjavi, če je ne pomočimo v sok kakega agruma. Pri receptih brez soka agrumov, pripravimo banane nazadnje in jih dodamo jedi tik pred kuhanjem.
    Banane lahko jemo brez omejitev. Če jih jemo med obroki, je priporočljivo, da si potem umijemo zobe, saj so zrele banane polne sladkorja in zato povzročajo zobno gnilobo.
    Suhe banane so bolj koncentriran vir kalija, vlaknin in energije kot sveži sadeži, vsebujejo pa tudi več sladkorja, zato niso primerne pri dietah za znižanje telesne teže.

    Od kečapa do piva

    V Zahodnem svetu banane običajno jemo olupljene, v azijskih deželah pa uživajo tudi olupek, pri čemer banane najpogosteje kuhajo. V 90 odstotkih uporabljajo nam znane rumene banane. Preostalih 10 odstotkov predstavljajo manj sladke, večje, zelene banane, ki jih lahko uživamo le kuhane, njihov okus pa je podoben krompirju.

    Banane v svetovni kuhinji uporabljajo na najrazličnejše načine.

    • Na Filipinih je med domačini zelo priljubljena bananina omaka – narejena iz banan, sladkorja, kisa in začimb; imenujejo jo tudi bananin kečap.
    • V Keniji in Tanzaniji je velika turistična zanimivost izdelava bananinega piva (izdelujejo ga iz fermentiranega bananinega soka z dodatki).
    • V Braziliji so banane sestavina perutninskih jedi.
    • Obogatijo lahko tudi okus krompirjevih solat v kombinaciji s pomarančami.
    • V Indiji uporabljajo banane kot prilogo rižu, pečeni zelenjavi, bučam …
    • Portoričani banane dodajajo tudi jedem iz govedine (iz banan in popražene čebule pripravijo okusne omake).
    • Sečuan je znan po jedeh iz svinjskega mesa skupaj z bananami.
    • V nekaterih tropskih državah banane postrežejo k ribjim jedem.
    • Pretlačene banane dodajajo tudi pire krompirju, da dobijo nekoliko poseben, sladkast okus, ki se prav prilega k pečeni perutnini.
    • V različnih predelih tropskega sveta pretlačene banane dodajajo različnim gostim juham, kot so paradižnikova, porova in druge zelenjavne.
    • Banane odlično popestrijo okus jedem z dodatkom karija.
    • Ujemajo se tudi z najrazličnejšimi oreščki v kuhanih, praženih in ocvrtih jedeh.
    PREBERITE TUDI:  Najbolj pogosti skriti viri sladkorja

    Solata s paradižnikom in bananami

    Sestavine za 4 osebe:

    • 4 srednje veliki paradižniki
    • 2 zreli banani, sok 1 limone
    • 3 žlice olja, pol žličke soli, dober ščep črnega popra
    • četrt žličke karijevega prahu
    • žlička rdečih poprovih zrn

    Priprava: paradižnike damo v vrelo vodo, nato jih oplaknemo z mrzlo in olupimo. Olupljene paradižnike zrežemo na rezine in jih razvrstimo na pladenj za solato ali na štiri krožnike. Banani olupimo in zrežemo na kolesca. Poškropimo jih z žličko limoninega soka. Olje zmešamo s preostalim limoninim sokom, soljo, črnim poprom in karijem. Tekočino pokapamo po solati. Rdeča poprova zrna stolčemo v možnarju in nato potresemo po solati.

    Sadna solata

    Ognjena sadna solata

    Sestavine za 4 osebe:

    • 2 kisli jabolki
    • zelena banana
    • žlička limoninega soka
    • 200 g skuhanega gomolja zelene
    • 250 g mandarin
    • 125 g črnega grozdja
    • 20 g orehovih jedrc
    • 20 g olupljenih mandeljnov
    • 125 ml kisle smetane
    • 2 žlici majoneze
    • po žlico čilijeve omake in limoninega soka, po ščepec soli in sladkorja
    • glavica solate

    Priprava: jabolki olupimo, zrežemo na tanke rezine in pokapamo z limoninim sokom. Banano zrežemo na kolobarje, jih primešamo jabolkoma z limoninim sokom, da ne porjavijo. Mandarine olupimo in krhlje zrežemo na polovico. Grozdje razpolovimo in odstranimo pečke. Orehe in mandlje sesekljamo. Vse sestavine za solato dobro zmešamo v skledi.
    Kislo smetano zmešamo z majonezo, čilijem, limoninim sokom, soljo in sladkorjem. Z omako prelijemo solato, jo pokrijemo in za 15 minut postavimo v hladilnik, da se sestavine prepojijo.
    Solatno glavico razdelimo na liste in z njimi obložimo skledo za solato. Na liste nadevamo sadno solato in takoj postrežemo.

    Poletna sadna solata

    Sestavine za 4 osebe:

    • dinja
    • banana
    • jabolko
    • sok ene limone
    • breskev
    • 2 marelici
    • 250 g belega grozdja
    • 125 g višenj
    • 125 g jagod
    • 125 g malin
    • 2 do 3 žlice sladkorja ali drugega bolj zdravega sladila
    • madeira ali portsko vino po okusu

    Priprava: vrhnjo tretjino dinje odrežemo, nato jo skrbno izdolbemo. Pečke odstranimo in sadno meso zrežemo na kocke. Rob dinjine lupine cikcakasto ali ravno obrežemo. Banano zrežemo na rezine in jih takoj poškropimo z limoninim sokom, da ne porjavijo. Jabolko olupimo in ga zrežemo na ploščice, ki jih tudi poškropimo z limoninim sokom. Breskev za trenutek potopimo v vrelo vodo, ji odstranimo lupino in nato z marelicama vred zrežemo na kockice. Grozdne jagode razpolovimo, odstranimo peške. Enako naredimo z višnjami. Jagode in maline operemo in dobro odcedimo.
    Sladkor zmešamo v desertnem vinu in tekočino polijemo po sadju. Sadje nato postavimo za dobro uro v hladilnik, da se prepoji. Ohlajeno nadevamo v lupino dinje in takoj ponudimo.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte