DomovVrt & VrtnarjenjeČe paradižnik po presajanju na vrt kaže ta znak,...

Če paradižnik po presajanju na vrt kaže ta znak, ukrepajte takoj

Paradižnik po presajanju na vrt včasih že po nekaj dneh pokaže znak, ki ga mnogi vrtičkarji hitro spregledajo: spodnja stran listov, listne žile ali steblo se začnejo obarvati vijolično.

Na prvi pogled rastlina morda še ni videti zelo prizadeta, vendar vam s tem pogosto sporoča, da je v stresu. Najpogostejši razlog po presajanju ni nujno pomanjkanje hranil v zemlji, temveč hladna tla, zaradi katerih korenine fosforja ne morejo dobro sprejemati. Če se temu pridružijo še mokra zemlja, hladne noči in premalo utrjene sadike, se rast lahko hitro ustavi.

Ključni poudarki:

  • Vijolični listi po presajanju pogosto kažejo na stres zaradi hladnih tal in slabšega sprejema fosforja.
  • Težava je pogosta pri mladih sadikah paradižnika, posebno po prezgodnjem sajenju na prosto.
  • Najprej ogrejte in zaščitite rastlino, ne pretiravajte takoj z gnojili.

Kateri znak je najbolj zgovoren?

Pri paradižniku po presajanju bodite posebej pozorni na vijolično obarvanje. Najprej se pogosto pokaže na spodnji strani listov, ob listnih žilah, na spodnjih listih ali na steblu. Sadika je lahko hkrati nekoliko otrdela, počasneje raste, novi listi so manjši, rastlina pa ne “potegne”, čeprav ste jo posadili v dobro pripravljeno zemljo.

Vijolična stebla in spodnje strani listov so zelo pogosti pri novih sadikah in presajenih rastlinah. Povezani so s pomanjkanjem fosforja in stresnimi dejavniki, rastline pa si pogosto opomorejo, ko se korenine dobro ustalijo v vrtni zemlji.

To je pomembno, ker vijolični listi ne pomenijo vedno, da morate takoj dodati veliko gnojila. Pogosto je težava v tem, da korenine zaradi mraza, šoka ali preveč mokre zemlje hranil ne morejo uporabiti.

Zakaj se to zgodi ravno po presajanju?

Paradižnik je toploljubna rastlina. V lončku na okenski polici, v rastlinjaku ali pod tunelom je imel sadika precej bolj enakomerne razmere. Ko jo presadite na vrt, pa jo lahko v nekaj dneh doletijo hladna zemlja, veter, močno sonce, hladne noči in drugačna vlaga. To je za mlado rastlino velik prehod.

Pri pomanjkanju fosforja pri paradižniku se težava pogosto pokaže kot vijolično obarvanje listov, posebej listnih žil. Hladna koreninska cona lahko povzroči, da korenine fosfor slabo sprejemajo, rastline pa izgubijo moč in slabše rodijo.

Pomanjkanje fosforja se kaže kot zastala rast in vijolično obarvanje starejših listov, pogosto pri mladih paradižnikih in drugih občutljivih rastlinah, kadar so temperature ob sajenju nizke. Med vzroki omenjajo tudi mokra, težka ali razmočena tla, saj ta zmanjšajo dostopnost hranil.

Kaj naredite takoj, ko opazite vijolične liste?

Prvi ukrep naj ne bo panično gnojenje. Najprej preverite razmere okoli rastline. Če je zemlja mokra, hladna in zbita, dodatno zalivanje ali močno gnojenje ne bo rešilo osnovne težave.

Naredite naslednje:

  • preverite, ali je zemlja okoli korenin mokra ali samo rahlo vlažna,
  • za nekaj dni zmanjšajte zalivanje, če je zemlja razmočena,
  • rastlino ponoči zaščitite z vrtnarsko kopreno,
  • čez dan kopreno odstranite ali prezračite, da se rastlina ne pregreje,
  • okoli rastline dodajte tanko plast zastirke šele, ko se zemlja ogreje,
  • ne odstranjujte vijoličnih listov, če so še čvrsti in delujoči,
  • počakajte na novo rast, saj je ta najboljši znak okrevanja.

Če so napovedane hladne noči, je zaščita zelo pomembna. Ni treba postavljati velikega rastlinjaka. Pomaga že koprena, manjši tunel, odrezana plastenka brez pokrovčka ali začasna zaščita zvečer. Pazite le, da rastlina čez dan ne ostane zaprta v vročini.

Ali morate dodati fosfor?

Včasih lahko blago gnojenje pomaga, vendar le, če so razmere za rast že dovolj dobre. Če je zemlja hladna in mokra, dodajanje fosforja pogosto ne prinese hitrega učinka, ker ga korenine še vedno ne morejo normalno sprejemati.

Bolj smiselno je:

  • počakati, da se zemlja ogreje,
  • poskrbeti za dobro odcednost,
  • rastlino zaščititi pred hladnimi nočmi,
  • uporabiti zmerno, uravnoteženo gnojilo, ko se začne nova rast,
  • ne pretiravati z gnojili z visokim deležem dušika.

Preveč dušika lahko spodbudi bujno listno rast, rastlina pa bo mehkejša in občutljivejša. Paradižnik po presajanju najprej potrebuje stabilne razmere in delujoče korenine, šele nato močnejše hranjenje.

Če ste zemljo pred sajenjem že dobro pripravili s kompostom ali organskim gnojilom, je zelo možno, da hranil ne manjka. Težava je lahko samo začasna blokada zaradi hladnega vremena.

Kdaj je vijolična barva manj skrb vzbujajoča?

Vijolično steblo pri nekaterih sadikah ni vedno katastrofa. Nekatere sorte imajo naravno nekoliko temnejša stebla, posebej v mladosti. Tudi sadike, ki so bile vzgojene pod močno svetlobo ali v hladnejših pogojih, imajo lahko rahlo vijoličen pridih.

Manj skrb vzbujajoče je, če:

  • rastlina kljub barvi normalno raste,
  • novi listi so zeleni in zdravi,
  • steblo je čvrsto,
  • ni venenja,
  • ni črnih peg, gnitja ali mehkih delov,
  • se vreme ogreva in rastlina vsak teden napreduje.

Bolj pozorni pa bodite, če se vijolična barva širi, rastlina miruje, listi se zvijajo, steblo ostaja tanko, zemlja je hladna in mokra ali se sadika po dveh tednih še vedno ne premakne.

Ne zamenjajte tega z boleznijo

Vijolična barva po presajanju je pogosto fiziološka težava, povezana s stresom in hranili, ne takoj znak bolezni. A paradižnik lahko po presajanju kaže tudi druge znake, ki zahtevajo drugačen odziv.

Če vidite črne pege, gnile dele pri tleh, mehko steblo, belkaste madeže po sončnem ožigu ali hitro venenje, vzrok ni nujno fosfor. Takrat preverite še:

  • ali je bila sadika poškodovana med presajanjem,
  • ali je steblo pri tleh potemnelo ali se zmehčalo,
  • ali so listi dobili sončne ožige po prehitrem prenosu na sonce,
  • ali so tla premokra,
  • ali so korenine poškodovane,
  • ali je rastlina doživela hladen veter ali skorajšnjo pozebo.

Najboljši znak, da gre pri vijolični barvi res za prehodni stres, je nova rast. Če začne paradižnik po nekaj toplejših dneh poganjati sveže zelene liste, je na dobri poti.

Kako preprečiti težavo pri naslednjih sadikah?

Največ naredite že pred presajanjem. Paradižnika ne sadite samo zato, ker je koledarsko “že čas”. Bolj pomembno je, kakšne so nočne temperature, ali je zemlja ogreta in ali so sadike dobro utrjene.

Pred sajenjem na prosto naj bodo sadike postopoma privajene na zunanje razmere. Čez dan jih nekaj dni zapored postavljajte v zavetje, najprej v polsenco, nato postopoma na več sonca. Ponoči jih ne puščajte zunaj, če so noči hladne.

Pri sajenju upoštevajte:

  • sadite šele, ko so noči dovolj stabilne,
  • izberite sončno, zračno lego,
  • zemlja naj bo rahla in odcedna,
  • pred sajenjem sadilno jamico zalijte, nato ne pretiravajte,
  • rastline po sajenju nekaj dni opazujte,
  • pri hladni napovedi jih zaščitite s kopreno,
  • ne sadite v razmočena tla takoj po obilnem dežju.

Če imate težka tla, lahko paradižnik posadite na rahlo dvignjeno gredo. Tako se zemlja hitreje ogreje, voda lažje odteka, korenine pa imajo več zraka.

Kaj pa zalivanje po presajanju?

Paradižnik po presajanju potrebuje dobro prvo zalivanje, da se zemlja usede okoli korenin. To pa ne pomeni, da ga morate nato vsak dan obilno zalivati. V hladnem vremenu se zemlja suši počasneje, korenine pa porabijo manj vode.

Preveč mokra zemlja je ena najpogostejših spremljevalk vijoličnih listov, ker še dodatno ohladi koreninsko območje in zmanjša zračnost tal. Zalivajte pri tleh, počasi in šele takrat, ko se zgornja plast zemlje začne sušiti. Raje redkeje in temeljiteje kot vsak dan po malo.

Če so sadike pod kopreno ali v mini tunelu, redno preverjajte vlago. Zaščita pred mrazom lahko hkrati zmanjša izhlapevanje, zato zemlja ostane vlažna dlje, kot pričakujete.

Kdaj lahko pričakujete izboljšanje?

Če je razlog hlad in začasen stres, se paradižnik pogosto popravi, ko se tla ogrejejo in se korenine razrastejo. Vijolični stari listi morda ne bodo povsem spremenili barve, vendar to ni najpomembnejše. Opazujte novo rast.

Dobri znaki okrevanja so:

  • novi listi so svetlo do srednje zeleni,
  • rastlina začne rasti v višino,
  • steblo se debeli,
  • listi niso več togi in povešeni,
  • rastlina se po toplem tednu opazno premakne.

Če po 10 do 14 dneh toplejšega vremena ni nobenega napredka, preverite še pH tal, zastajanje vode, poškodbe korenin in kakovost sadike. Včasih je težava kombinacija več dejavnikov, ne en sam vzrok.

Preberite tudi:

Prijava
Jolanda Kramar
Jolanda Kramar
Jolanda Kramar je novinarka in publicistka z zanimanjem za zdrav življenjski slog, ekologijo ter domače pripravke, s katerimi si lahko olajšamo življenje in podpramo zdravje. Zanimata pa jo tudi astrologija ter lepota.

NAJNOVEJŠE