15 nasvetov za sprostitev pri delu

Res je, delovno mesto je brez dvoma za vse eno izmed najbolj stresnih okolij. A veliko je takih ljudi, ki trdijo, da najbolje in najhitreje delujejo pod stresom. Takrat je menda njihova produktivnost na višku, nekaj adrenalinu podobnega poganja njihovo kri po telesu, da se zbudi njihova kreativnost in sposobnost reševati problemov. Vendar če spadate v skupino ljudi, ki občuti prav nasprotno, vam pod stresom zmrznejo roke in misli, težko najdete celo pravo besedo, visoki krvni pritisk pa vam hromi telo. Rešitev? Sprostitev!

Ker se službi in delu ne moremo izogniti, saj sta nujno potrebna za naše preživetje, je pomembno, da se naučimo ta strah in stres nadzorovati. Negativni stres je namreč sprožilec številnih težav v našem življenju in zdravstvenih situacij, ki si jih nihče od nas ne želi nakopati na glavo. Zato vam ponujamo nekaj nasvetov.

1. NAJ BO OKOLJE PRIJETNO. Ena najpomembnejših stvari je privlačnost prostora, v katerem delate. Pospravite svojo pisarno ali pa samo mizo, če je to vaše celotno kraljestvo v službi. Seveda ni nujno, da sta vaša miza in vaše delovno okolje videti sterilna in brez duše, pomembno pa je, da vam dajeta prijeten občutek domačnosti, saj je splošno znano, da smo doma najbolj sproščeni. Ko zjutraj zagledate svoje delovno okolje, je pomembno, da vam je všeč in da se ob njem ne nakremžite.
2. POSPRAVITE. Ta del bi pravzaprav skoraj lahko priključili prejšnjemu, saj sta tesno povezana. Če še ni očitno iz prvega dela, naj vam namignemo še enkrat. Pospravite mizo. Brez odvečnih papirjev, nepotrebnih predmetov, razmetanih kulijev, izrezkov, ki jih nikdar ne boste uporabili, nepospravljene skodelice kave, raztresenih vizitk, krem za roke in drugih stvari, ki bodisi niso potrebne bodisi lahko ležijo v predalu, od koder jih potegnete po potrebi. Študije dokazujejo, da nadrejeni raje dodelijo napredovanje ljudem, ki so urejeni in organizirani, sodba o tem pa mnogokrat sloni na podlagi vašega delovnega okolja. Hkrati nepospravljena miza znižuje vašo koncentracijo, saj naj bi v idealnem scenariju na vaši mizi ležali le papirji, povezani s trenutno nalogo, ki jo rešujete v dani uri. Vse to velja tudi za namizje na računalniku.
3. JEJTE ZAJTRK. Zagotovo se zavedate, da se sprostitev začne, še preden sploh stopite v stavbo svojega delovnega okolja. Pomembno je, da jutro začnete počasi in dovolj zgodaj. Zajtrk vas tako prisili, da se umirite, si vzamete čas, da pojeste in tako bolj mirno začnete svoj dan. Hkrati seveda to pomeni, da vstanete bolj zgodaj, vsaj petnajst minut prej, da boste v pisarno lahko vkorakali mirno in sproščeno in ne sopihajoč in z živci na psu, še preden sedete za mizo.
4. MEDITIRAJTE. Meditiranje ima še vedno prizvok nečesa eteričnega, drži se ga predsodek k new-agu nagnjenih ljudi, ki pretiravajo in »bluzijo«. Vendar meditiranje samo ne pomeni, da iščete smisel življenja ali odgovor na vprašanje o bogu. Pomeni le to, da si vzamete nekaj trenutkov časa, da sprostite svoj um in telo ter se potrudite, da iz misli izženete vse tiste neprijetne črvičke, ki praskajo v slogu »kaj pa tista e-pošta, ta načrt, oni rok, pretekla naloga, popravljanje detajlov«. Poskusite z mini meditacijami. Eno najdete tudi v okvirčku.
5. INVESTIRAJTE V DOBER STOL. Če veliko časa presedite, je nujno potrebna oprema za vas tudi kvaliteten stol, ki bo vaši hrbtenici nudil kar najboljši položaj in podporo. Če na stolu pred računalnikom preživite osem ur dnevno, je to štirideset ur na teden, 160 ur na mesec in prav zlahka tretjina vašega življenja. Mar ni to nekaj, kar je nujno potrebno za vaše zdravje?
6. PIJTE DOVOLJ VODE. To navodilo se pravzaprav drži vsakega koščka našega življenja. Če ne poskrbimo za hidriranje telesa, postanemo razdražljivi, težje se koncentriramo, misli nam uhajajo, slabo se počutimo in verjetno ni potrebno preveč opozarjati na to, da s tem tudi povečujemo stres na delovnem mestu. Priskrbite si plastično stekleničko, ki jo lahko večkrat napolnite in po njej tudi merite količino vode, ki jo dnevno vnesete v telo.
7. GLOBOKO VDIHNITE. Globoko dihanje naj se ne osredotoča le na meditacijo, pač pa ga skušajte vplesti v svoje celodnevno dihanje. Vsak naš dih naj bi bil globok, pa na to pozabimo in večino časa dihamo plitko. Poskusite, razlika bo očitna.
8. VZEMITE SI ČAS ZA KOSILO. Ne grickajte čipsa in ne goltajte nečesa, kar ste našli v avtomatu pri dvigalu. Vzemite si čas, da pojeste svoj obrok v miru in brez vmesnega škiljenja v računalnik med elektronsko pošto. Jejte v miru, žvečite v miru, vzemite si čas. Dober način za to je kosilu nameniti fiksno uro vsak dan. Kosilo lahko prinesete tudi s seboj, torej ga pripravite doma, vendar ga vseeno ne pojejte pred ekranom, pač pa morda ta čas izkoristite za klepet s sodelavcem.
9. IZKLOPITE MOTNJE. Šokantno to pomeni Facebook, Twitter in vse ostale možnosti instant sporočil, saj nam jemljejo pozornost in s tem zmanjšujejo našo produktivnost. Znanstveniki so dokazali, da po tem, ko oseba spremeni status na Facebooku ali pošlje twitt, potrebuje vsaj petnajst minut, da se vrne v produktivno delovanje. Lahko tudi izklopite avtomatsko posodabljanje elektronskih sporočil in sami posodobite pošto vsako uro.
10. POSLUŠAJTE GLASBO. Glasba deluje stimulativno. Mirna pomirja, hitra pospešuje produktivnost. Odvisno, kaj v tistem trenutku potrebujete. Če vas živcira in poslabšuje vašo koncentracijo, jo pustite za domače skakanje po kuhinji.
11. UPORABLJAJTE SLUŠALKE. Slušalke pomagajo tako pri izklapljanju motenj v glasnem okolju kot pri poslušanju glasbe (in s tem izklapljanju motenj za vaše sodelavce). Če vas šef ne kliče v svojo pisarno vsakih deset minut, je to dobra ideja.
12. NADZORUJTE SVOJO E-POŠTO. Ne le da lahko izklopite avtomatsko posodabljanje elektronske pošte, pač pa jo poskusite sortirati tako, kot prileti v vaš nabiralnik. Odgovorite takoj, potrebne stvari preverite, da lahko pošljete zahtevane podatke, hkrati pa tudi zbrišite tisto, česar ne potrebujete. Samo tako boste imeli urejen predal, ne boste iskali izgubljenih sporočil, imeli prenapolnjenega nabiralnika ali pozabljali na nujne zahteve.
13. SMEJTE SE. Smeh je pol zdravja, kajne? Prav zato med najbolj napetimi trenutki izberite pet minut in jih posvetite smehu. Naj bo to s smešnim sporočilom ali pa videom na Youtubu. Dokazano pomaga, strinjajo se tudi strokovnjaki.
14. POSKRBITE ZA VONJ. Vonjave imajo menda precejšen učinek na produktivnost. Seveda vemo, da imajo učinek na naše počutje, ampak produktivnost? Raziskave kažejo, da sta med najbolj produktivno-stimulativnimi vonjavami limona, ker spodbuja čute, in sivka, ker pomirja in dviguje koncentracijo. Če vam je všeč kaj drugega, pa seveda kar po želji.
15. NE POZABITE NA REDNO RAZGIBAVANJE. Vsako uro vstanite in naredite nekaj vaj za ramenski obroč, sprostite se in zamahnite z rokami, sprehodite se po hodniku gor in dol in prekinite začaran krog.

Mini meditacija

• Ustavite se. Odložite vse, kar počnete (ne le fizično, pač pa tudi mentalno), po potrebi utišajte ali izklopite tako mobilni telefon kot stacionarnega, znižajte ali izključite glasnost na računalniku in zaprite vrata. Bolj kot na STOP pomislite na gumb za PREMOR.
• Zaprite oči. Vedno je lažje meditirati z zaprtimi očmi, ko nas zunanji dražljaji ne motijo.
• Osredotočite se na dihanje. Središče te vaje je prav dihanje, ki naj bo center vašega zavedanja. Dihajte počasi in globoko, brez razmišljanja o tem, kolikokrat morate vdihniti, preden se lahko vrnete k delu. Ponovite vsaj petkraten globok vdih in izdih, lahko ga podaljšate.
• Odprite oči in se vrnite k delu. Ta premor je umiril vaše dihanje in bitje srca, vam dodal kisik v telo in novo moč.

Mnenje strokovnjakinje

O sprostitvi pri delu smo se pogovarjali tudi z mag. Mio Bone, psihologinja in NLP coach.

Zakaj je prav delovno mesto kraj, kjer se najtežje sprostimo?
Na delovnem mestu veljajo napisana (in nenapisana) pravila, kaj od nas pričakujejo. Za ljudi na splošno velja, da se v skupini ljudi vedemo drugače kot doma, ko smo povsem sami. V službenem okolju nismo samo človek, temveč imamo tudi določeno funkcijo in s funkcijo pridejo pravila. To pomeni, da na delovnem mestu ne izpolnjujemo samo delovnih nalog, temveč tudi svojo funkcijo, ki od nas lahko zahteva veliko zavednega ali nezavednega dela; zaradi tega smo posledično tudi manj sproščeni.

Ali je res, da je treba neke vrste oddih vpeljati sporadično vsako uro ali dve, pa četudi ta oddih traja le pet minut?
Odmor je nujno potreben, ker prekine rutino (tudi če se npr. ukvarjamo s kreativnimi delom) in našim možganom dovoli zadihati, zbrati novo energijo in pridobiti nov zagon. Tudi pri odmorih je potrebno vpeljati neko vrsto discipline. Predvsem v smislu, da si res vsako uro vzamemo odmor in da le-ta ne traja več kot 10 minut. V odmoru pa je smiselno iti malo na zrak (kisik naše možgane dobesedno spodbudi) in pretegniti naše okončine. Nekateri si opomnik za odmor vnesejo v svoj mobilnik in ideja se mi zdi pravzaprav zelo dobra. Če kaj delamo zelo zavzeto, nam 3 ure hitro minejo, vendar pa bi nam odmor prinesel več dobrega, kot če bi nadaljevali. Ko pridemo z odmora nazaj (če le-ta res ni bil predolg), smo bolj sveži in nadaljevanje z delom je lažje.

Komu bolj priporočate oddih, ljudem, ki strmijo v ekran računalnika ali tistim, ki se ukvarjajo z delom z ljudmi ali s fizičnim delom?
Vsem. Vsaka skupina potrebuje odmor, pri skupini ljudi, ki opravlja fizično delo, se odmor razlikuje od ostalih dveh skupin. Ta skupina potrebuje odmor v smislu sedenja in »počivanja«, medtem ko ostali dve skupini potrebujeta aktiven odmor: hojo ali nekaj enostavnih telovadnih vaj (npr. počepi). Smiselno je, da gremo na zrak. Sploh če delamo v zatohlih (pa tega niti ne opazimo) pisarnah z umetno svetlobo. Skupina, ki dela z ljudmi, verjetno potrebuje bolj tih odmor, da zbere svoje misli. Vsak potrebuje odmor, ker prinese veliko dobrega.

Kakšen je vaš nasvet za desetminutno sprostitev na delovnem mestu?
Nekaj enostavnih vaj, če je le mogoče na zraku, ki jih lahko začinimo s smehom ‒ če imamo kakšnega res smešnega sodelavca, ki nas lahko nasmeji, ga je fino povabiti s seboj. Smiselno je spiti tudi kozarec vode.