Dober vid brez očal

    Znanost je že davno ugotovila, da lahko prav vsak človek optimalno izboljša svoj vid. To velja tudi za okvare vida, pri katerih očesna leča otrdi. Prilagajanje debeline očesne leče je res odgovorno za dober fokus in ostrino vida, Vendar še ni vse izgubljeno zgolj zato, ker je očesna leča izgubila svojo gibljivost. Naslednji mehanizem, ki prav tako uravnava fokus in ostrino vida, je premikanje celotne očesne leče, za katero so odgovorne mišice očesnega zrkla. Le-te pomikajo očesno lečo in jo s prilagajanjem njene lege neznatno spreminjajo ter tako izostrijo sliko opazovanega predmeta. Okrepitev mišic očesnega zrkla je eden ključnih dejavnikov za dober vid.

    Oko spada med najbolj zapletene organe v telesu. Fenomen vida je eden največjih čudežev narave, s katerim se znanost še vedno intenzivno ukvarja in še ga ni povsem v celoti razvozlala. Vid navadno definiramo kot elektromagnetno valovanje, ki pade na oko in se v možganih oblikuje v sliko. V resnici pa je pojav vida še veliko večja uganka.
    Oči so tudi ogledalo duše. Izražajo resnico o stanju naše notranjosti in telesa. Z besedami lahko kaj skrijemo, z očmi ne moremo. V očesu so vidne tudi vse poškodbe telesnih organov in posledice psihičnih napetosti. Vedo, ki na osnovi vpogleda v očesno šarenico z lupo in mikroskopom postavlja natančno medicinsko diagnozo, imenujemo iridiologija. V Sloveniji se z diagnozo s pomočjo iridiologije že vrsto let uspešno ukvarja zdravilska skupina v Dobrni.

    vid

    Čutila in duševnost

    Čutila so neposredni podaljški možganov, ki nam posredujejo informacije o zunanjem svetu. Tesno so povezana s sistemom “duh – telo – duša”. Brez čutnih zaznav, kot so vid, sluh, vonj, okus in otip, ne bi imeli predstave o tem, kakšen svet okoli nas sploh je. Na osnovi dražljajev iz okolja, ki jih sprejemajo in posredujejo možganom čutila, se izoblikujejo naši občutki, razmišljanja ter reakcije in odzivi na stvari in dogodke. Izberemo si aktivnosti in delujemo, nato pa po zakonu “akcija – reakcija” žanjemo rezultate svojih dejanj, ki so lahko sreča, uspeh ali pa trpljenje in neuspeh.

    Živčni sistem in predvsem možgane bi lahko označili kot šesto čutilo, ki nam iz zbirke raznoraznih predelanih informacij posredujejo notranje občutke o dogodkih in stvareh. Včasih preprosto občutimo in vemo določene stvari zgolj na osnovi notranjega uvida, intuicije.
    Vendar moramo kot pri vseh stvareh tudi pri notranjih občutkih ločiti zrno od plev. Prepoznati moramo pravo intuicijo od popačenih občutkov, ki nas vodijo v napake in težave. Vsi delujemo na osnovi tega, kar občutimo. Ti občutki so včasih tisti pravi naravni impulzi (dobrota, lenost, strast), ki nas ženejo v vsakodnevnih aktivnostih, včasih pa so zaradi celičnih in energijskih nepravilnosti živčnega sistema (kot so zastoji življenjske energije in škodljive snovi, ki zastajajo v organizmu zaradi nezdravega načina življenja) naši občutki popačeni in nas zavajajo v nepravilno aktivnost in v razmišljanje, ki vodi v napake.

    PREBERITE TUDI:  5 naravnih načinov za borbo z vročino ali začetkom prehlada

    Stres poslabša vid

    Ko smo na primer dlje časa preobremenjeni in v stresu, ne moremo jasno razmišljati in se odzivati ustvarjalno. Če v takem stanju sprejemamo odločitve, je možnost napak veliko večja. Prav tako pa takrat delujejo z napakami tudi naša čutila, na primer slabše vidimo. Ta razlika je opazna že tekom enega dneva, ko na primer zvečer vidimo slabše kot zjutraj.

    Velja pa tudi obratno – ko sprostimo oči, se sprosti tudi duševna napetost. Oči so povezane s celotnim organizmom veliko bolj, kot si mislimo. Prav tu pa se skriva ključ tako za izboljšanje vida kot tudi za jasno in osredotočeno razmišljanje. V milijonih informacij, ki jih preko čutil predelajo možgani in sprožajo naše odzive in reakcije, se izluščijo za nas ključno pomembne, ki so osnova za ustvarjalni odziv in izbor aktivnosti, ki vodijo k sreči in uspehu.
    Z zdravim načinom življenja in ohranjanjem gibkega duha in živčnega sistema se lahko odpravijo ali vsaj omilijo tudi mnoge napake vida. Ponovno se je potrebno naučiti pravilnega gledanja. To pa pomeni naučiti se gledati na način, ki omogoča očem optimalen vid, sistemu duh-telo pa optimalno delovanje in sprostitev napetosti.

    Pravilno gledanje za boljši vid

    Večinoma mislimo, da najbolje vidimo, če strmimo v predmet, vendar to ni res. Tudi človek z najboljšim vidom ne more absolutno videti več kot nekaj sekund do dve minuti. Oči se utrudijo in izgubi se ostrina. Če na opazovani predmet vržemo kratek pogled, ga vidimo veliko ostreje kot pri običajnem opazovanju s strmenjem. Namesto da oči napenjamo, raje bliskajmo s pogledom in vmes za trenutek kar zaprimo oči.

    Vid izostrimo s kratkimi, bliskovitimi pogledi. Predmet vidimo bolj ostro, če vržemo nanj kratek pogled. S pogledom ga zajamemo v globino, si ga vtisnemo v spomin in nato odmaknemo pogled. Če je naš pogled gibljiv, se krepijo mišice očesnega zrkla, ki so odgovorne za spreminjanje lege očesne leče. S prilagajanjem lege očesne leče se uravnava fokus in ostrina pogleda.

    Mišice očesnega zrkla

    Ključ za izboljšanje vida je torej okrepitev mišic očesnega zrkla. Te utrdimo z izmeničnimi pogledi v daljavo in bližino. Ko sedimo za računalnikom ali pred televizorjem ter je pogled ure in ure uprt samo v neposredno bližino, so mišice očesnega zrkla v enoličnem položaju prenapete in oslabljene. To je podobno, kot če imamo enolično držo hrbtenice, ki se utrudi in oslabi brez vsestranskega razgibavanja.

    PREBERITE TUDI:  Pšenični otrobi za lepšo kožo

    Da bi mišice očesnega zrkla okrepili, spustimo pogled izmenično tudi v daljavo skozi okno v oblake, sosednje hiše, na travnik ali kamorkoli, kar nam je na voljo. To mišicam očesnega zrkla omogoča vsestransko gibanje in dobro prekrvavitev.
    Mišice očesnega zrkla krepi tudi mežikanje. Zelo hitro in lahkotno zapirajmo oči, pri čemer se veke gibljejo hitro kot metuljeva krila. To poživi tudi izsušeno in neprekrvavljeno zunanjo površino oči, ki pospešeno vsrkava sveže hranilne snovi. Nekajkrat dnevno oprhanje oči s hladno vodo prav tako izdatno pospeši prekrvavitev oči in izboljša vid.

    Vid in ognjeno načelo

    Za težave z vidom je po ajur-vedi v prvi vrsti odgovorno neravnotežje ognjenega načela. Vse, kar uravnava motnje ognjenega načela, izboljšuje tudi vid, obenem pa odpravlja celulit, vnetja, izpadanje las, težave s kožo itd …

    Do motenj ognjenega načela pride zaradi prekomernega intelektualnega naprezanja ali razmišljanja, jeze, sovraštva, izpostavljanja vročini, prekomernega uživanja začinjene ali kisle hrane, škodljivih snovi, kot so razna onesnaženja zraka, vode in hrane, konservansov, škropiv, nekaterih zdravil, preveč prostih radikalov v telesu, ki motijo presnovo, alkohola in cigaretnega dima.
    Ključ za uravnavanje ognjenega načela je zmernost. Dovolj sprostite, meditacije, hladu, občudovanje lepot narave, grenke, trpke in sladke hrane (solata, jabolke, hruške, krompir, zelje itd.), manj masla in maščob, čist zrak, voda in hrana ter vse, kar ureja celično presnovo, bistveno pripomore k uravnoteženju ognjenega načela in boljšemu vidu (več o tem je v knjigi Iskre Izvora).

    Gibljiv vrat, gibljive oči

    Ko smo preobremenjeni, postane vrat tog, glava je pomaknjena naprej in tudi oči postanejo negibljive. Začnejo strmeti in se naprezati, mišice očesnega zrkla pa se utrudijo in oslabijo. Posledica je slabši vid. Obstaja nevidna povezava med težavami z vratnimi vretenci in z vidom. Oboje pri enolični in prisiljeni drži telesa zakrni in nam začne povzročati težave. Ko razgibamo vrat in je glava zravnana na središčni telesni osi, se sprostijo tudi oči.

    Sproščanje oči s prekrivanjem z dlanmi sprošča tudi psihično napetost in blaži glavobole. Kadar le lahko, sproščajmo zaprte oči na sončnih žarkih, ki prekrvavijo celice in jim tako dovedejo hranilne snovi. Vzrok za otrditev očesne leče z leti je prav pomanjkanje gibanja oči in dovajanja hranljivih snovi.
    Pri zaprtih očeh usmerimo pozornost na zadnji del glave, vse od temena do vratu. S tem se mišice očesnega zrkla razbremenijo in trenutno se nekoliko izboljša vid.

    PREBERITE TUDI:  Uporabni nasveti za razbremenitev oči

    Točkovni pogled

    Ljudje z okvarami vida imajo v povprečju manj gibljive oči. Mnogo manj tudi utripajo z vekami in mežikajo; normalno utripanje z očmi je približno vsake tri sekunde.
    Za odpravljanje raznih okvar vida in za osredotočeno razmišljanje uporabimo točkovni pogled. Poskusimo opazovati piko na koncu prejšnjega odstavka. Najbolj ostro jo vidimo na začetku, kmalu pa se razmaže in postane nejasna. Mišice očesnega zrkla se utrudijo že v nekaj sekundah strmenja!

    Zopet poglejmo piko na koncu prejšnjega odstavka in se zavedajmo njene črnine. Bolj črno, kot si jo lahko predstavljamo, bolj se ostri vid in izboljšuje spomin. Pustimo pogledu, naj teče čez piko in okoli nje. Ko si to piko lahko v duhu jasno zamislimo, delujejo tudi naše oči brez težav in z veliko ostrino. Sedaj zaprimo oči in si to piko vsaj deset sekund razločno predstavljajmo. Ko ponovno odpremo oči in opazujemo črke v bližini pike, se nam te zdijo bolj ostre kot prej.

    Notranja osredotočenost – oster vid

    Če duša in oči izgubijo točko notranjega in zunanjega osredotočenja, prinaša spomin vrsto neuporabnih in nepravilnih informacij, ki ustvarjajo v življenju zmedo. Takrat v množici vsakodnevnih opravkov izgubimo bistvo in življenje nas več ne izpolnjuje.

    Kakor hitro razvijemo sposobnost, da gledamo to piko v svojem duhu tudi pri odprtih očeh v vsakodnevnem življenju kot točko osredotočenja, se pojavi v nas jasen občutek notranjega ravnovesja in pravilne življenjske usmeritve. Z optimalno duševno kontrolo in kontrolo vida lahko bolje obvladujemo svoje življenje in zdi se nam, da se vse odvija v nekakšni skladnosti in redu. Telo in duša začneta delovati brez trenja in z lahkoto se spomnimo na piko ali pa na posamezno, tako ali drugačno pomembno podrobnost v trenutni situaciji. Dokler se moramo pri predstavljanju pike zelo truditi in dokler je ne vidimo jasno in razločno, tudi naš spomin ne deluje brezhibno in pika se nam ne zdi povsem črna.

    Točkovno gledanje ni samo vadba za krepitev oči in izboljšanje vida, ampak je trening za notranje osredotočanje in ravnovesje, na primer pred pomembno nalogo. Tako se lahko zberemo, ko smo raztreseni, sprostimo, ko smo preobremenjeni in se slabo počutimo. S točkovnim gledanjem lahko trenutno obnovimo psihične moči in se vrnemo v stanje notranjega ravnovesja, delujemo usklajeno s samim seboj in z okoljem, pri svojih aktivnostih pa zmanjšamo možnost napak in uživamo v podpori narave.

    Največje stvari so najbolj preproste.

    Nerina Darman, foto: sxc

    Povejte svoje mnenje - kometirajte