Jesenski meseci so polni naravnih darov. So pa tudi meseci, ko se zaradi malce hladnejšega vremena lahko pojavijo prve jesenske težave z našimi dihali. Na srečo lahko rešitev tudi za to najdemo v naravi. Ob morebitnih težavah lahko posežemo po pripravkih iz korenin zelišč, ki jih lahko nabiramo v mesecu oktobru. Korenine so namreč ravno v tem času polne hranilnih snovi.
Štiri vrste korenin so v tem času za naša dihala še posebej pomembne. Katere so najučinkovitejše in kakšne pripravke lahko pripravimo iz njih, je z nami delila zeliščarka Jožica Bajc Pivec. Zaupala nam je tudi recepte, da bomo lahko zavihali rokave in se pripravkov lotili kar sami. Velikokrat v domači kuhinji nastanejo najboljše stvari, kajne? Tega se prav zagotovo zaveda tudi Jožica Bajc Pivec iz občine Šmartno pri Litiji. Na svojem posestvu ima čudovit zeliščni vrt, po katerem rada popelje obiskovalce in jim posamezna zelišča predstavi skozi vse čute. Pravi, da je znanje o uporabi zelišč zelo dragoceno, zato ga z navdušenjem širi med ljudi tudi na predavanjih in delavnicah o zeliščih.
Štiri najučinkovitejše korenine za dihala
Predstavila nam je, katere korenine so najbolj blagodejne za naša dihala in kakšne učinke imajo ob določeni težavi, povezani z našim dihalnim sistemom. To so naslednje zdravilne rastline.
Regratove korenine
“Regrat čisti in krepi naš organizem in tako poskrbi, da nas ne ujame prehlad. Da se izognemo prehladnim obolenjem, lahko naberemo regratove korenine, ki so najbolj zdravilen del regrata in jih lahko pripravimo in uživamo na več načinov – v obliki prahu, v tinkturi ali v čaju. Tinkturo lahko pripravimo iz svežih korenin, za prah in čaj pa si korenine posušimo. Regratove korenine vsebujejo veliko zdravilnih učinkovin.
Njihova količina se spreminja glede na rastišče in čas rasti. Korenine vsebujejo organske kisline, različne sterole, številne triterpene, grenčine, ogljikove hidrate, sluzi itd. Izmed vitaminov se v korenini nahajata provitamina A in D ter vitamin B2. Spomladi je v korenini 18 % fruktoze in 2 % inulina, jeseni pa količina inulina naraste na 40 %. Spomladi ima korenina največ grenčine, od avgusta do konca septembra največ inulina.”
“Korenine ajbiša vsebujejo veliko sluzi, ki redčijo sluzi v dihalih in blažijo draženje sluznice. Navadni slez je uporaben pri prehladnih obolenjih, saj pomaga pri izkašljevanju. Korenine vsebujejo veliko sluzi, pektine, škrob, sladkor, čreslovine, maščobno olje, jabolčna kislina, dišave itd. Ker v vreli vodi zdravilne učinkovine sluzi propadejo, iz ajbiša vedno pripravimo hladen namok.”
Korenina trobentice ali jegliča
“V tem času lahko nabiramo tudi korenike trobentice in jegliča. Jeglič je v naravi zaščitena rastlina, zato si ga za svoje potrebe pridelamo na vrtu. Korenike skopljemo, jim odrežemo liste, jih res zelo na hitro operemo in posušimo v sušilniku (največ 35 °C) ter zdrobimo na majhne koščke. Korenike jegliča in trobentice vsebujejo saponine, fenolne glikozide, čreslovine, sladkorje, sluzi itd. Vse snovi v koreniki jegliča in trobentice delujejo tako, da redčijo gosto sluz in pomagajo pri lajšanju težav ob prehladnih obolenjih, gripi in bronhitisu. Za lajšanje teh težav korenike uporabljamo v čajnih mešanicah. “
Korenina ameriškega slamnika
“Ameriški slamnik je zelo močna zdravilna rastlina. Gojimo jo na vrtovih. Iz štiriletnih korenin pripravimo tinkturo, ki je zelo močan pripravek. Ob nepravilni uporabi si lahko povzročimo tudi škodo. Najučinkovitejša uporaba je, ko nas že ujame prehladno obolenje ali viroza. Takrat si kanemo 3 kapljice tinkture pod jezik. To lahko ponovimo parkrat na dan le par dni. Ob hudih težavah lahko vzamemo do 20 kapljic v 1 dl vode 2 x na dan, maksimalno 3 dni. Nato, nadaljujem s pripravki, iz kakšne druge primerne rastline (kapucinka, trpotec, ajbiš, lučnik …). Korenine ameriškega slamnika vsebujejo ehinacin, eterično olje, fitestern, grenčine, glikozid ehinakozid, sladkorje, škrob, sluzi, smole itd.”
Kam po korenine?
Preden se lotimo priprave katerega od pripravkov, se pozanimamo, kje v naravi je primerno za nabiranje teh korenin. Nato se pravilno lotimo nabiranja, čiščenja in tudi sušenja, da bomo ohranili kar se da največ koristnih učinkovin. Morda nekatere od teh zdravilnih korenin gojimo na našem vrtu. Za vse druge pa se podajmo v naravo in združimo prijetno s koristnim.
Nabiranje, čiščenje, sušenje in uporaba
»Za nabiranje korenin se primerno opremimo. Vzamemo motiko ali manjšo lopatko in košaro. Pri nabiranju pazimo, da so korenine čim bolj cele, da ne izgubljajo sokov, saj se v njem skriva veliko zdravilnih učinkovin. Na terenu jih samo na grobo čistimo. Ko jih prinesemo domov, jih na hitro pod tekočo vodo dobro operemo in nato osušimo na krpah. Korenin med čiščenjem nikoli ne namakamo v vodi, ker se ob tem izgubljajo zdravilne učinkovine. Osušene pripravimo za uporabo. Nekatere lahko nanizamo na tanko vrvico in jih obesimo v senčen in zračen prostor za sušenje. Načeloma sušimo cele korenine. Če pa so posušene korenine zelo trde in jih težko režemo ali drobimo, jih pred sušenjem narežemo na primerne dele. Te pa sušimo ne krpah in mrežah. Ko so posušene, jih po potrebi narežemo na primerne kose in shranimo v dobro zaprtih steklenih kozarcih.
Iz svežih in suhih korenin lahko pripravimo tinkturo. Posušene korenine lahko na drobno narežemo, zdrobimo v terilniku ali zmeljemo v mlinčku, vse to glede na način uporabe,,« nam zaupa sogovornica.
Kako in kdaj uživamo pripravke iz njih?
»Pripravke iz korenin navedenih rastlin lahko uživamo preventivno in tudi takrat, ko so že nastale težave. Pred obiskom zdravnika v dneh, ko razsajajo viroze, si na kose vate nakapamo tinkturo ameriškega slamnika in z njo namažemo vhod v nosnici. S tem preprečimo vstop virusom v naše telo skozi nos.«
Recepti
Čaj iz korenin regrata
1 do 2 čajni žlički narezanih regratovih korenin prelijemo z 2,5 dl hladne vode, segrejemo in pustimo 3 minute vreti. Odstavimo in pokrito pustimo 10 minut, nato precedimo in popijemo po požirkih. Spijemo 2-krat na dan po eno skodelico. Regratovega čaja nikoli ne sladkamo.
Ajbišev čaj
Dve čajni žlici suhih korenin prelijemo z 250 ml mrzle vode, premešamo in pustimo stati določen čas, navadno 6 ur ali čez noč. Pred uporabo čaj segrejemo do pitne temperature in ga popijemo počasi po požirkih.
Čaj iz jegličevih korenin
1 jedilno žlico zdrobljenih korenin prelijemo s pol litra mrzle vode, pogrejemo do vretja in kuhamo še 10 minut in odstavimo. Počakamo, da se pripravek ohladi, nato ga precedimo. Pijemo večkrat na dan po 1 skodelico pred jedjo.
Tinktura iz korenin ameriškega slamnika
200 g očiščenih korenin zrežemo na drobne koščke in jih damo v litrsko steklenico. Zalijemo s 65% alkoholom (lahko tudi tropinovcem, ali zelo močnim domačim sadjevcem) in namakamo 3 tedne v dobro zaprti steklenici na sobni temperaturi in svetlobi. Nato precedimo in shranimo v temni steklenici na hladnem in temnem mestu. Tinkturo uživamo ob upoštevanju navodil, vendar nikoli več kot 15 kapljic 3-krat na dan, največ 10 dni.
Previdno pri uživanju pripravkov
Previdnost pri uživanju pripravkov iz ameriškega slamnika ne bo odveč. »Ob uživanju večjih količin nam lahko uniči tudi koristne bakterije v našem prebavnem sistemu in s tem poslabša odpornost. Znani so posamezni primeri, ko je uživanje pripravka iz ameriškega slamnika povzročilo reakcije zaradi preobčutljivosti, ki se je kazala kot izpuščaji, srbenje, otekel obraz, težave pri dihanju, omotica in padec krvnega tlaka.
Uporaba pripravkov iz ameriškega slamnika je odsvetovana pri vseh avtoimunskih obolenjih, predvsem pri sklerozi multipleks. Bolniki s presajenimi organi morajo biti pri uporabi previdni, ker ne smejo stimulirati imunskega sistema.« Pri uporabi naj bodo previdne tudi nosečnice in doječe matere. Poleg ameriškega slamnika pa bodimo pri uporabi previdni še pri regratu. Občasno se pri določenih posameznikih lahko pojavijo prebavne motnje ali alergične reakcije. V vsakem primeru se je pred uporabo katerih koli naravnih pripravkov priporočljivo posvetovati z osebnim zdravnikom, ki nam bo svetoval način in pogostost uživanja pripravkov glede na naše zdravstveno stanje.