Vsak se kdaj vpraša, kako uporabiti začimbe in zelišča za uravnavanje našega telesa, odpravljanje različnih težav ter doseganje boljšega zdravja in počutja. Že v zgodovini so visoko razvite antične kulture trgovale z začimbami, predvsem sumerska, egipčanska, kitajska in indijska so zelo dobro poznale moč začimb in jih tudi znale uporabljati in trgovati z njimi. Danes pa je pomembno, da poznamo pravila za setev, gojenje in pobiranje koristnih zelišč, ki jih je mogoče pridelovati v domačem vrtu.
Sestava in rodovitnost tal
Rast naših rastlin pa je močno odvisna od tal. Rodovitna prst mora vsebovati humus in mora biti grudasta. Glinasta tla so prav tako kot peščena ali kremenčeva neprimerna za pridelovanje rastlin. S preizkusom mulja lahko ugotovimo, katero vrsto tal imamo. Za izboljšanje sestave tal obstajata dva preprosta postopka: zastiranje in zeleno gnojenje.
Mulj nam razkrije resnico, kakšno razmerje gline, ilovice in peska je v tleh. Pest zemlje stresemo v kozarec vode in zelo dobro premešamo, počakamo 12 ur, da se sestavine posedejo. Pesek sestavljajo največja zrna in ta se prva posedejo na dno. Nato sledi ilovica. Glina pa je precej lažja in drobnejša, zato se posede najkasneje. Humus, ki je najlažji, se nabere v zgornji plasti ali pa celo plava na vrhu. Pri idealni sestavi tal sta ilovica in pesek v razmerju 1 : 1, humusna plast pa je najizrazitejša.
Ker vsaka rastlina na določenem mestu bolje uspeva, lahko opazujemo indikatorske rastline. Tako na suhih tleh uspevajo rastline, ki imajo globoke korenine in shranijo večje količine vode. Nasprotno pa na vlažnih tleh uspevajo rastline, ki imajo korenine odporne proti gnitju. Na ilovnatih tleh najdemo njivsko zlatico, njivski osat, širokolistni trpotec in regrat. Na humusnih tleh rastejo njivska gorjušica, rosnica, loboda. Na peščenih tleh pa uspevata materina dušica in ptičja dresen.
Obogatite tla, kjer boste posejali zelišča
Ko odkrijete, kakšno vrsto tal imate, jih lahko izboljšate tako, da jim dodate manjkajočo snov. Že v babičinih časih si je bilo nemogoče predstavljati vrt brez kotička za zelišča, saj so nas te aromatične rastline razveseljevale s svojim vonjem in cvetovi ter so vsestransko uporabne. Npr. sivka in melisa pripomoreta k dobremu spancu, poprova meta pomaga pri glavobolu, komarček proti napenjanju, kamilica in ognjič delujeta protivnetno, žajbelj in timijan pa spodbujata prebavo. S svežimi zelišči izboljšamo solate, si pripravimo zeliščno skuto, naredimo domačo kremo. Zelišča so pojem prijetnega okusa, zdrave prehrane in zdravja nasploh.
Najbolj uporabna zdravilna zelišča za zeliščni vrt
Zelišča s svojo aromo pa ne obogatijo samo okusa jedi, ampak imajo tudi visoko vsebnost vitaminov in mikroelementov. Mini zeliščni vrt si uredimo čim bližje kuhinji, da lahko na hitro skočimo po zelišča, ko kuhamo. Najboljše so sončne lege, saj večina zelišč potrebuje sonce, da razvijejo svojo aromo in zdravilne učinkovine.
Bazilika
Bazilika je najprimernejša za jedi s paradižnikom, za solate in hladne omake. Kot zdravilna rastlina pomaga pri krčih in pomirja želodec in črevo. To enoletno zelišče spomladi posejte v lončke na okenski polici. Baziliko posedite v sredini maja v lonce z bogato zemljo na sončno lego in zaščiteno pred dežjem. A v vročih dneh ne smemo pozabiti na zalivanje.
Kraški šetraj
Kraški šetraj je trajnica, ki je odporna proti mrazu. Zelo dobro se poda k jagnjetini in svinjini, za pečen krompir, stročnice, enolončnice. Deluje tako, da težko prebavljive jedi postanejo lažje. Na koncu marca ga presejemo v lončke, maja pa na sončna mesta v vrtu. Najboljši čas za nabiranje je od julija do avgusta.
Kamilica
Kamilica je verjetno najbolj znana po svojih protivnetnih učinkih; in sicer poparek iz cvetov za obrazno parno kopel, izpiraje oči in vdihavanje pri prehladih. Posejemo jo marca na sončne lege. Bolje uspeva na ilovnatih tleh, ki so bogata s humusom.
Kapucinka
V vrt lahko posadimo barvito kapucinko, ki vsebuje veliko vitamina C in ima antibiotičen učinek. Malce pikantnega okusa se odlično poda solatam in zeliščni skuti. Popki pa so odličen nadomestek za kapre. Kapucinko sedimo maja na humusna tla na sonce ali polsenco na enakomerno vlažna tla.
Sivka
Sivka poleg izrazito prijetnega vonja ne le pomirja, ampak je dober dodatek k pečenemu mesu na žaru, predvsem jagnjetini. Maja jih posejemo na suh, sončen del vrta, na apnenčasta tla.
Ognjič
Ognjič je že od nekdaj znan, da celi rane. Večinoma ga uporabljamo v čaju in mazilih. Cvetove ognjiča lahko dodamo tudi maslu in si obarvamo jutro, ko ga namažemo na kruh. Glede tal in lege ni zahtevna. Posejemo ga marca in če ognjič razvije semena, se bo sam razmnoževal. Rožmarin ima intenzivno aromo in se dobro ujame s hrano, pečeno na žaru, pečenim krompirjem, paradižnikom, stročnicami.
Rožmarin
Rožmarin pospeši krvni obtok in dobro vpliva na prebavo in živčni sistem. Še zlasti študentje ga lahko prežvečijo pred učenjem, da jim pospeši prekrvavitev in vpliva na boljšo koncentracijo. Gojimo ga na sončnem delu, pozimi pa ga shranimo na hladno in svetlo mesto v hiši. Rožmarin potrebuje skromna in prepustna tla.
Timijan
Timijan za rast potrebuje sončno in suho mesto, zaščiteno pred mrazom. Vrtni timijan režemo, tik preden se popolnoma razcveti. Po prvem rezu maja ali junija cveti še enkrat v septembru, ko ga lahko ponovno režemo. Je olesenel večletni grmiček. Timijan deluje protivnetno in protivirusno, prav te lastnosti učinkujejo pri kašlju, vpliva na bronhije, jih razširja ter zavira rast skoraj vseh bakterij. Timijan utekočinja sluz v dihalnih poteh in pomaga pri izkašljevanju.
Poprova meta
Poprova meta je zdravilna rastlina, ki se po priljubljenosti in dolgi zgodovini uporabe v naših krajih postavlja ob bok kamilici. Zelene liste nabiramo tik pred cvetenjem. Sušimo jih hitro, da ne počrnijo preveč, in jih hranimo v dobro zaprtih posodah. Suhi listi imajo močan aromatičen vonj in oster, rahlo hladeč okus. V poletnih mesecih lahko tudi sveže liste uporabimo za pripravo čaja. V nekaterih deželah uporabljajo sveže liste za pripravo omak in sladic ter zeliščnega kisa. Sicer pa jo v vrtu večkrat presajamo, saj se rada izrodi. Na ta način hkrati preprečimo, da bi se okužila z rjo, ki zmanjšajo učinkovitost poprove mete.
Poprova meta pa najbolje uspeva v bogati, vlažni zemlji, na sončnem ali rahlo senčnatem rastišču. Poprova meta se uporablja pri jetrnih in žolčnih obolenjih, povezanih s kolikami. Pri želodčnih težavah, še zlasti pri povečani želodčni kislini, pri krčevitih bolečinah želodca in črevesja, poprova meta učinkovito blaži krče. Uspešno pa pomaga tudi pri nervozi, v stresnih obdobjih našega življenja, slabem spancu, glavobolu in celo pri migreni. Eterično olje mete neposredno na mestu nanosa zmanjšuje bolečino. Ker vsebuje mentol, na koži deluje hladilno in deluje rahlo anestetično. Eteričnega olja mete nikoli ne uporabljamo pri majhnih otrocih in dojenčkih, saj je le-to zelo nevarno, lahko namreč pride do krčevitega stisnjenja bronhijev (laringospasmus) in zadušitve.
Uporabni recepti
Metin sirup
Potrebujemo:
- najmanj 60 listov poprove mete skupaj s stebli
- 1,5 kg rjavega sladkorja
- 8 limon
- 5 litrov vode
Priprava:
V 5 litrov vode namočimo poprovo meto in tako pripravljeno mešanico pustimo pokrito namakati čez noč. Naslednji dan vse skupaj kuhamo toliko časa, da zavre. Nato dodamo sladkor in mešamo toliko časa, da se sladkor raztopi. S tem končamo kuhanje sirupa. Sok 8 limon prilijem v metin sirup, premešam, pustim, da se malo ohladi, nato pa ga začnemo še precej vročega polniti v steklenice.
Metin sirup uporabimo za pripravo osvežilnega napitka, in sicer mu dodamo vodo ali gazirano mineralno vodo in košček limete.
Pri občutljivem želodcu in črevesju pripravimo naslednjo mešanico zelišč
Sestavine:
- 50 g zela timijana
- 40 g cvetov sivke
- 10 g listov poprove mete
Priprava: Pripravimo poparek iz ene čajne žlice mešanice in dnevno pijemo po 2 do 3 skodelice nesladkanega čaja.
Krema s kamilico in pelargonijo
Sestavine:
- 25 g lanolina
- 25 g vazelina
- 2 kapljice kamiličnega eteričnega olja
- 2 kapljice eteričnega olja pelargonije
Priprava:
Lanolin in vazelin stopimo nad vodno paro, odstavimo in nekoliko počakamo, da se zmes ohladi in nato vmešamo še eterični olji pelargonije in kamilice, zmešamo in vlijemo v lonček za kremo. Hranimo v hladilniku. Eterični olji pelargonije in kamilice izboljšata suho povrhnjico in strukturo suhe kože.
Naravno sredstvo za odganjanje komarjev
Potrebujemo:
- steklen kozarček
- 10 kapljic eteričnega olja citronele
- 1 limono
- 1 pomarančo
- 2 do 3 vejice rožmarina
- nekaj listkov mete in svečke, ki lebdijo na vodi.
Priprava:
V steklen kozarček damo narezane kolobarje limone in pomaranče. Nato dodamo vejice rožmarina, listke mete in dopolnimo 3/4 kozarčka z vodo. Vodi dodamo eterično olje citronele. Nato postavimo na vodo svečko, ki bo odganjala komarje in ostali mrčes pri posedanju na terasah.
Lasna vodica s kapucinko
Potrebujemo:
- 50 g semen in listov kapucinke
- 50 g nasekljane materine dušice
- 1 liter 60-odstotnega alkohola
Priprava in uporaba:
Zelišča z alkoholom natočimo v posodo in pustimo stati 10 dni, nato precedimo. Pretočimo v steklene stekleničke in 1 do 2-krat dnevno vtiramo v lasišče. Žveplo v kapucinki namreč preprečuje izpadanje las. Uporabljamo peclje in cvetoče cvetne vršičke materine dušice.