Prijava
Kapucinka (Tropaeolum majus) izvira iz Andov. V 17. stoletju so jo iz Južne Amerike prinesli v Evropo, kjer so jo najprej vzgajali kot okrasno rastlino na samostanskih vrtovih. Cenili pa so jo tudi Indijanci, ki so jo uporabljali predvsem za razkuževanje gnojnih ran, sveže liste pa so uživali pri kašlju in boleznih dihal. V 20. stoletju pa je bila kapucinka kot ena izmed sestavin dodana mnogim pripravkom – zaradi antiseptičnega, antibiotičnega in protiglivičnega delovanja.
Velikokrat jo lahko opazimo na vrtovih
Zaradi značilnega pekočega okusa so jo nato začeli uporabljati kot začimbo. Vzpenja se z listnimi in cvetnimi stebli. Vsi deli rastline so užitni: stebla, listi in cvetovi. Drugače nimajo nekega značilnega vonja, ko pa jih zaužijemo, pa lahko občutimo prijeten pekoč okus.
Na spodnjih venčnih listih lahko opazimo resice, sicer pa ima kapucinka cvetove živo rumene, oranžne ali rdeče barve. Zaradi pisanih barv jo lahko velikokrat opazimo na vrtovih. Zraste od 15 do 50 cm in vse do 3 m pri ugodnih pogojih za rast. Če želimo kapucinko gojiti doma, jo posadimo na sončno lego, enakomerno vlažna, humusna tla in na mestih, kjer je zavarovana pred vetrom, saj ima nežna, lomljiva stebla. Cveteti začne junija in nam krasi vrtove ali pa lončene posode vse do jeseni. Cvetove kapucinke redno odstranjujemo, saj s tem podaljšujemo cvetenje. Nekaj pa jih pustimo. Kapucinka se na vrtu ukorenini in ne potrebuje zalivanja razen v daljšem sušnem obdobju in veliki vročini.
Kapucinka pomaga pri gripoznih obolenjih
Kapucinka vsebuje vitamin C, smole, pektin, tanine in različne hidrate. Uporabljajo jo, ker pospešuje celjenje ran in zaradi antiseptičnega delovanja. Ima pa učinek tudi na dihala, saj olajša izkašljevanje sluzi, pomirja dražeč kašelj in pomaga pri gripoznih obolenjih. Listi kapucinke vsebujejo gorčične glikozide, iz katerih z razgradnjo nastane benzil-gorčično olje, ki ima antibiotično delovanje, in tako se s kapucinko uspešno borimo proti bakterijam in razmnoževanjem le-teh.
Prav zaradi prejšnje trditve se kapucinka priporoča pri katarjih zgornjih dihalnih poti, vnetjih sečnih poti, vnetjih žrela in sinusov, vnetjih pljuč, pri bronhitisu in astmi. Blagodejno pa deluje tudi na ustno votlino, saj razkuži in omili vnetje dlesni in sluznice. Kapucinka pa je predvsem znana po tem, da krepi odpornost organizma in čisti kri. Mnogokrat jo uporabljamo kot preventivno sredstvo proti prehladu. Pomaga pa tudi pri glistah. Deluje na jetrne celice in izboljša delovanje jeter ter vpliva na izločevanje žolča. Kapucinka izboljša delovanje ledvic in pospeši izločanje urina (deluje kot diuretik). Dobro se izkaže tudi pri negi kože, saj deluje antiseptično, pospešuje celjenje ran ter pomaga pri razdraženi in opečeni koži, ekcemih, aknah, glivicah na nogah. Pri razjedah in gnojnih ranah na nogah si naredimo oblogo iz zdrobljenih semen kapucinke. Po štirih do šestih tednih rednega uživanja pripravkov iz kapucinke je treba narediti od dvo- do tritedenski premor. Lepo cvetoča kapucinka tudi spodbuja rast novih las.
Kapucinka je okusna tudi v solatah
Ker listi vsebujejo približno 300 mg vitamina C, ki deluje kot antioksidant, lahko liste kapucinke dodamo k solatam. Po paradižnikovi, fižolovi ali zeleni solati potreseni cvetovi popestrijo krožnik in hkrati dodajo okus. Cvetne popke ali plodove ponekod vlagajo in jih uporabljajo namesto kaper. Prav tako pa se cvetovi kapucinke odlično podajo v skutni namaz, skupaj z drugimi zelišči, zaradi osvežilnega, pekočega okusa.
Kapucinko pa odsvetujemo pri rani na želodcu ali dvanajstniku, ledvičnih obolenjih. Ni priporočljivo, da jo uživajo majhni otroci.
Domača lekarna
Lasna vodica s kapucinko
Sestavine:
- 50 g semen in listov kapucinke
- 50 g nasekljane materine dušice
- 1 liter 60-odstotnega alkohola
Priprava in uporaba:
Zelišča z alkoholom natočimo v posodo in pustimo stati 10 dni, nato precedimo. Pretočimo v steklene stekleničke in od enkrat do dvakrat dnevno vtiramo v lasišče. Žveplo v kapucinki namreč preprečuje izpadanje las. Uporabljamo peclje in cvetoče cvetne vršičke materine dušice.
Kapucinkin sok
Svežo rastlino zmeljemo in stisnemo, da dobimo sok. Uživamo od enkrat do dvakrat na dan po dve žlici soka. Z njim krepimo odpornost organizma.
Tinktura kapucinke
Sestavine:
- 80–100 g svežih listov in semen kapucinke
- 5 dcl 70-odstotnega alkohola
Priprava in uporaba:
Zdrobljene liste in seme damo v steklenico ter prelijemo z alkoholom. Tako pripravljena mešanica naj stoji 15–20 dni. Steklenico vsak dan pretresemo. Nato tekočino precedimo v temno steklenico in uživamo od štiri do šest tednov trikrat na dan po dve čajni žlički tinkture, razredčene v malo vode. Tinkturo uporabljamo pri zgoraj navedenih težavah, torej pri krepitvi imunskega sistema, težavah z dihali …
Kapucinkina solata
Sestavine:
- 40–50 g svežih listov kapucinke
- 1 žlica olivnega olja
- 1 žlica limoninega soka
- sol in poper
Priprava in uživanje:
Zdrobljene liste kapucinke začinimo s soljo in poprom, dodamo olivno olje in limonin sok. Solato uživamo od enkrat do dvakrat na dan.
Kis iz kapucinkinih cvetov
Sestavine:
- 2 pesti svežih cvetov kapucinke
- 7 dcl belega vinskega kisa
Priprava:
Cvetove prelijemo z belim vinskim kisom, steklenico dobro zapremo in naj stoji dva tedna na sončnem mestu (vsak dan jo pretresemo). Kis precedimo in shranimo na suhem, temnem in hladnem prostoru. Kis se sicer lahko hrani tudi neprecejen, a je rok trajanja bistveno krajši, in sicer samo od dva do tri mesece.
