Slez pomirja kašelj in ščiti sluznico

Slez (Althea officinalis) pomirja kašelj, olajša izkašljevanje, mehča sapnično sluz in ščiti sluznico, spodbuja izločanje seča, odpravlja ledvične kamne ter celi rane.

Navadni slez je zdravilna rastlina iz družine slezenovk, »Malvaceae«. Če za slez še niste slišali, ste prav zagotovo za ameriški »marshmallow«. Gre za slaščico, ki se pridobiva iz izvlečka posušenih slezovih korenin, zgoščenih v vodi. Mešanico segrevajo v vodi tako dolgo, dokler ne dobijo sladkega in rahlega testa. V današnjih slaščicah je v Ameriki sicer bolj malo sleza, ker so na voljo razni umetni dodatki, ampak to je že druga zgodba.

Že v antiki je bila slezova korenina zelo cenjena. Znameniti ljudski zdravnik Hufeland, ki je zdravil tudi Goetheja in Schillerja, je občudoval slezovo vrednost in ga uporabljal pri zdravljenju pljučnih bolezni. Znanstveno ime za navadni slez je »Althaea officinalis« .Kot zanimivost pa še to, althos v grščini pomeni »zdraviti«.

Slez se predstavi

Slez je 60 do 200 cm visoko trajno zelišče. Glavno korenino ima vretenasto, močno razraščeno, belo in mesnato. Steblo je pokončno, malo ali nič razraščeno. Sivozeleni listi so kratkopecljati, debeli, po obeh straneh gosto mehkodlakavi. Beli ali svetlo rožnati cvetovi so 2 do 5 cm široki, združeni v malocvetne zalistne ali končne grozde. Plodovi so podobni plodovom slezenovca. Zunanja čaša sleza je iz 6 do 9, slezenovca pa iz 2 do 3 ovršnih (podpornih) listov.

ČAS CVETENJA: Od junija do konca avgusta.

NAHAJALIŠČA: Slez raste v naravi v toplejših delih Sibirije do Irske. V srednji Evropi in pri nas se goji tudi na vrtovih, od tam pa se je preselil tudi v naravo. Rad ima globoka in vlažna tla, zato ga v naravi najdemo na vlažnih travnikih, pašnikih in predvsem v nižinah.

Zdravilni deli rastline

Nabiramo korenine, liste, cvetove. Korenine izkopljemo zgodaj spomladi ali po cvetenju v jeseni. Imajo svojevrsten, šibek vonj in so sluzaste. Cvetove nabiramo ob cvetenju. Listov ne smemo nabirati spomladi, ampak po cvetenju, ker takrat vsebujejo najmanj sluzi. Zdravilna sluz se namreč začne povečevati v listih šele po cvetenju. Slez vsebuje sluz, škrob, sladkor, pektin, čreslovino, mastno olje, asparagin, fosfor in jabolčno in salicilno kislino.

Prehranska vrednost

V antičnih časih so ga uporabljali kot sladilo. Vsebuje 0, 2 g maščobe na 100 g in je skoraj brez holesterola.

Opozorila

Nosečnice ga ne smejo jesti, prav tako se morate posvetovati s svojim zdravnikom, če jeste kakšna zdravila, saj zaradi svoje sestave lahko vpliva na samo absorpcijo le teh.

Za kaj uporabljamo slez

Preden se lotimo priprave, moramo vedeti, da rastlin, ki vsebujejo sluz, nikakor ne smemo popariti, kaj šele kuhati v vreli vodi. Slez varuje kožo pred dražljaji. V obliki čajev ga uporabljamo proti kašlju in prehladu ter proti vnetju ust in grla. Korenine in listi se uporabljajo za zdravljenje dihal, saj učinkovito delujejo na membrano, ki prekriva sapnik. Učinkovit je tudi pri želodčnih boleznih pa za prehlajena sečila. Koristimo ga tudi pri: težavah s kožo, driski, glavobolih, bruhanju.

Slez in koža

To čudežno zelišče se uporablja tudi za kožo, za celjenje ran in opeklin pa tudi suhe in poškodovane kože. Slez koži pomaga, da se zaceli in deluje protibolečinsko. V nekaterih mrzlih državah ga uporabljajo kot zaščito proti mrazu.

Obkladki za vnetja na koži

Slezenovec spada med zeli, iz katerih se priporočajo obkladki za vneta mesta na koži. Iz svežih listov pripravimo kašasto zmes in jo namažemo na prizadeto mesto. Zdravične učinkovine v slezenovcu delujejo protivnetno, poleg tega pomagajo pri hitrejši regeneraciji kože. Posušeni cvetovi, ki jih prekuhamo v vodi in jim dodamo žličko medu, so primerni za grgranje in pomagajo pri vnetju dlesni.

Kako naredimo izvleček sleza

Za vodno osnovo potrebujemo:

2 žlički sleza, svežega ali posušenega na skodelico pustimo čez noč namakati v hladni vodi

Za oljno osnovo:

¾ kozarca sleza, svežega ali posušenega zalijemo s hladnim oljem in pustimo stati vsa 2 tedna

Pripravke lahko uporabljamo kot obkladke (uporabimo sveži ali suhi slez), za čiščenje kože (suhi slez) in obrazne maske (sveže ali suhe).

Slezov čaj

Slezovo korenino, tri žličke na skodelico, namakamo v hladni vodi 8 ur. Kot je že bilo omenjeno, zaradi sluzi korenine ne smemo popariti. Šele ko je namočen 8 ur, lahko čaj pogrejemo. Čaj lahko naredimo iz listov, eno do dve žlički na skodelico. Tudi liste moramo prej namakati in šele odcejene dodamo topli čajni mešanici.

Tak čaj ugodno učinkuje pri kašlju, bronhitisu in astmi. Mrzlo pripravljen in nato pogret čaj je hvaljen kot ustna voda in dober za grgranje.

Slaščice »marshmallow«

Če boste imeli dovolj korenin lahko naredite popularno že omenjeno ameriško sladico. Koren olupite, narežite in kuhajte v kakšnem sirupu blagega okusa. Kuhajte toliko časa, da se bo zmes počasi strdila. Maso zajemamo z žličko in jo zložimo na krožnik, kjer počakamo, da se strdijo.

Gojenje na vrtu

Na vrtu ponavadi posadimo rožlin (Althaea rosea), gre za vrtno različico sleza. Uspeva v vlažnem, toplem in sončnem podnebju. Pred sajenjem dobro pripravite tla. Za 1 kvadratni meter potrebujete 8 do 10 g semena. Že jeseni površino zorjete do globine 40 cm. Spomladi zemljo skrbno obdelate in pognojite. Razmnožujemo ga s semenom, ki a posejemo v nasad ali pa sadike vzgojimo v toplih gredah. Nasad zasnujemo tako, da je setev semen vedno na istem mestu. Seme sejemo v vrste, ki so v razdali 50 cm in v globino 1 do 2 cm, ker kali v temi. Sejemo zgodaj spomladi, ker potrebuje vlago.

Čas kalitve je do 30 dni. Med samo rastjo ga večkrat prekopljemo in se borimo s plevelom tako da križno prekopavamo in okopavamo. Rja rada napada liste rožlina in se nato razširi na celotno rastlino. Takrat je najbolje, da okužene rastline porežemo in s tem preprečimo širjenje. Zelišče se obira v suhem vremenu, ko ni rose in v 3- do 4-dnevnih presledkih. Listov ne smemo mečkati, ker se hitro posušijo. Sušimo pri štiridesetih stopinjah v suhem in zračnem prostoru. Tudi vrtni se v obliki čajev uporablja proti kašlju, prehladu, vnetju ust in grla ter želodčnih težavah.

Slez v ljudskem zdravilstvu

Včasih so korenino prevreli v vinu in toplo pojedli, pomagalo naj bi jim pri trebušnih krčih. Pri vnetju mehurja so si delali obkladke z nastrganimi in pogretimi koreninami. Uporabljali so ga tudi pri zdravljenju živine ter tudi živini delali obkladke na razbolelih mestih.

Že v davni preteklosti se je slez izkazal za učinkovito zdravilno rastlino in tak sloves ima še danes.