Prijava
Prevretki iz hrastove skorje vsebujejo čreslovine, ki lahko pomagajo pri vneti ali razpokani koži, ozeblinah, rosečem se kožnem izpuščaju, manjših krvavitvah in pri močnem potenju nog. Grgranje in izpiranje ust blaži vnetja dlesni, ustne votline in žrela. Majhni odmerki poparkov pomagajo proti akutni driski in slabi prebavi. Nedavni poskusi pa so pokazali še, da čreslovine omejujejo poškodbo tkiva pri revmatičnih bolnikih, kar napoveduje novo področje uporabe hrastovega lubja v zdravilne namene.
Hrast ali dob (Quercus robur) raste po gozdovih, logih in dobravah po vsej Sloveniji. To dolgoživo listopadno drevo je po svojih zdravilnih lastnostih slovelo že v antiki. Zraste lahko do 50 metrov visoko, medtem ko se njegove veje raztezajo do 10 metrov široko. Spomladi se pojavijo gosti šopi kratkopecljatih motno zelenih listov z zaobljenimi listnimi krpami in viseči moški cvetovi ali mačice. Ženski cvetovi so komaj vidni in se do jeseni spremenijo v rjave jajčaste plodove ali želode.
Pustimo drevesa pri miru
Uporabni del hrasta v zdravilne namene je skorja z mladih vej in stebelc. Danes za potrebe farmacevtske industrije gojijo hrastove nasade. Skorja mladih debel ima lepo, svetlečo se površino. Posušena droga ima značilen vonj in grenkotrpek okus. Sami nikoli ne uničujmo mladih hrastovih dreves, saj zelo počasi rastejo. Drogo kupimo v lekarni.
Dobro posušena skorja vsebuje 10 do 20 odstotkov katehinskih čreslovin, med katerimi so najpomembnejše epikatehin, galokatehin in katehin. Največ čreslovin je v drevesih, starih okoli 10 let. Pri skladiščenju se po enem letu količina vodotopnih čreslovin zmanjša za polovico. Lepa rumenkasta barva se spremeni v rdečkasto barvo in droga izgubi vrednost, ker se pri tem del učinkovin spremeni.
Hrastovo skorjo uporabljamo za poparke, prevretke, tinkture in obkladke. Dodajamo jo lahko tudi kopelim za noge in roke. Ustvarja zaščitno plast na površini kože in sluznic, zavira rast mikroorganizmov, blaži vneto in srbečo kožo ter pospešuje celjenje prask in razjed. Hrastovo skorjo lahko uporabljamo v mešanici z drugimi rastlinami z adstringentnim učinkom, kot sta borovnica (Vaccinium myrtillus) in virginski nepozebnik (Hamamelis virginiana).
Kako in koliko
POPAREK proti nespecifični akutni driski pripravimo tako, da 10 gramov praška hrastove skorje prelijemo s skodelico vrele vode. Popijemo štiri do pet skodelic na dan.
KOPELI IN OBKLADKE proti čezmernemu potenju nog, vneti ali razpokani koži, ozeblinam, rosečem se kožnem izpuščaju in rahli krvavitvi pripravimo tako, da 100 gramov zmlete skorje stresemo v liter vode. Kuhamo 20 minut in precedimo. V tem pripravku kopamo noge ali roke trikrat ali štirikrat na dan. Na prizadeta mesta polagamo obkladke. Za otroke in dojenčke vzamemo manj droge. Obkladke lahko pripravimo tudi s pomočjo tinkture (vodi je dodamo 10 odstotkov). Na prizadeto mesto jih polagamo trikrat ali štirikrat na dan.
PREVRETEK za grgranje in izpiranje ust pri angini in vnetju žrela pripravimo iz ene čajne žlice droge in 200 mililitrov vode. Vre naj pet minut. Ta pripravek uporabljamo še za izpiranje ran.
Pripravkov iz hrastovega lubja za notranjo uporabo ne smemo jemati dlje kot štiri tedne zapored. Hrastovih kopeli ne uporabljamo na porezani koži ali koži, poškodovani zaradi dermatitisa. Izogibajte se jim tudi pri nalezljivi bolezni ali povišani telesni temperaturi. Kopel s hrastovim lubjem ne sme priti v stik z očmi.
