Krom in prehrana za urejen krvni sladkor

Krom hvalijo kot snov, ki spodbuja rast mišic, in tudi kot zdravilo proti sladkorni bolezni ter orožje v boju proti srčno-žilnim boleznim. Čeprav je krom nujno potreben za rast tkiv in ohranjanje zdravja, so nekatere drznejše trditve o njegovem delovanju za zdaj še sporne. Krom kot mikroelement obstaja v več kemičnih oblikah. V telesu krom pomaga pri izrabi inzulina, hormona, ki skrbi za prehajanje krvnega sladkorja v celice, da ga nato uporabijo kot gorivo. Če ima telo dovolj kroma, lahko deluje učinkovito in vzdržuje normalno raven krvnega sladkorja.

Sladkorni bolniki, pozor

Pri sladkorni bolezni tipa 2 je telo manj občutljivo za delovanje inzulina (inzulinska rezistenca), zato ga mora trebušna slinavka izločati vse več in več, da lahko ohranja količino krvnega sladkorja na sprejemljivi ravni. Ko trebušna slinavka ne zmore več dohajati telesnih potreb po dodatnem inzulinu, se razvije sladkorna bolezen tipa 2. Krom lahko takšen razvoj dogodkov prepreči, saj telesu pomaga, da inzulin, kolikor ga ima na voljo, učinkoviteje izkoristi.

Pri sladkornih bolnikih lahko krom izboljša tudi obvladovanje krvnega sladkorja. Krom sodeluje tudi pri razgradnji maščob in beljakovin v hrani. Zato lahko pomaga pri zniževanju ravni škodljivega LDL holesterola in dvigovanju ravni koristnega HDL holesterola v krvi. Tako zmanjša tveganje za pojav srčnih bolezni.

Kot dodatne zdravilne učinke pripisujejo kromu lajšanje glavobola, razdražljivosti in drugih simptomov nizkega krvnega sladkorja – preprečuje namreč tudi, da bi raven krvnega sladkorja padla pod normalno vrednost.

Najbolj sporne trditve o delovanju tega mikroelementa se nanašajo na hujšanje in povečanje mišične mase. Čeprav so nekatere raziskave pokazale, da lahko visoki odmerki kromovega pikolinata pomagajo pri zmanjševanju maščobne mase in povečevanju mišične mase, druge takšnih učinkov niso potrdile.

Krom ima slab izkoristek

20 mikrogramov kroma na dan navaja Svetovna zdravstvena organizacija kot osnovno količino, ki omogoča opravljanje vseh fizioloških nalog (a ne tudi vzdrževanja zalog). A podatki o potrebah so pomanjkljivi.

Telo običajno krom izrabi le v 0,5 do 3 odstotkih iz zaužite hrane. Zato ocena, koliko ga je treba zaužiti, zajema razmeroma velik interval, od 30 do 100 mikrogramov na dan. Po nekaterih podatkih Američani povprečno zaužijejo manj kot 50 mikrogramov kroma na dan, vendar ne kažejo znakov pomanjkanja. Nemško merjenje vnosa kroma s hrano je pokazalo, da ga tam ženske zaužijejo od 30 do 90 mikrogramov na dan in moški 30 do 140 mikrogramov na dan. Zmerno pomanjkanje vnosa glede na porabo so opazili pri doječih materah.

Posledica pomanjkanja je lahko neučinkovita izraba krvnega sladkorja. To samo po sebi verjetno ni vzrok sladkorne bolezni, vendar lahko pri ljudeh, ki so k temu že sicer nagnjeni, pojav bolezni pospeši. Poleg tega se lahko pri posameznikih, ki ne zaužijejo dovolj kroma, pojavijo

• tesnobnost
• poslabšana presnova aminokislin in
• visoke ravni trigliceridov in holesterola.

Hrana naj bo pestra

Dovolj kroma boste dobili z vsakodnevno pestro in zdravo hrano. Med živili, ki vsebujejo veliko kroma, so polnozrnate žitarice, krompir, suhe slive, kikirikijevo maslo, oreški, morski sadeži, meso, jajca, paradižnik, glavnata solata, gobe, kakav, pivski kvas … Prehrana z malo maščob zagotavlja več kroma kot prehrana, bogata z maščobami!

Krom lahko uživate – seveda, če zato obstaja zdravstvena osnova – tudi v obliki prehranskih dopolnil. Krom zaužijte vedno z velikim kozarcem vode, ker boste le tako preprečili želodčne težave. Njegov izkoristek bo večji, če ga zaužijete med obrokom, ki je bogat tudi z vitaminom C. Če hkrati uživate zdravila proti želodčni kislini (antacide), bo vsrkanje kroma zmanjšano.

Še nekaj elementov v sledeh

MANGAN v našem telesu sproži delovanje številnih encimov. Zadostne količine (dva do pet miligramov) na dan ga dobimo s pestro rastlinsko hrano, kot so por, solata, špinača, jagode, ovseni kosmiči, čaj …, manj pa z živili živalskega izvora.
Do pojavov pomanjkanja lahko pride po dolgotrajni parenteralni prehrani. Pomanjkanje mangana lahko povzroči zaostajanje v rasti, okvare skeleta, okrnjene reprodukcijske funkcije, hude nevrološke motnje po rojstvu in okvare v presnovi maščob in ogljikovih hidratov.
Mangan je v velikih količinah strupen, vendar zastrupitve z živili niso znane.
MOLIBDEN. Ker še ni zadostnih podatkov, lahko primeren dnevni vnos le ocenimo in znaša od 50 do 100 mikrogramov. Pri pomanjkanju molibdena je motena presnova aminokislin, ki vsebujejo žveplo in nukleotide, pojavijo se lahko tudi motnje delovanja živčevja. Veliko molibdena vsebujejo stročnice (grah, leča, fižol) in žito. Zadostno količino dobimo s pestro, zdravo vsakodnevno prehrano.
KOBALT je sestavina vitamina B12 in lahko tako vpliva na delovanje cele vrste encimov. Esencialen je le kot sestavina vitamina B12. Vendar pomanjkanja vitamina B12 ni mogoče odpraviti z vnosom kobalta. Zato ni niti mogoče niti potrebno navajati ocenjene vrednosti za primerno zauživanje. Omenimo le, da se po močno povečanem vnosu anorganskega kobalta pri človeku lahko pojavijo okvare srčne mišice.
NIKELJ je prav tako pomembna sestavina in tudi sprožilec delovanja življenjsko pomembnih spojin (beljakovin, hormonov, encimov ali drugih). Dobimo ga v zadostnih količinah s pestro dnevno prehrano. Primeren vnos je med 25 in 30 mikrogramov na dan.
ULTRAMIKROELEMENTI: aluminij, antimon, arzen, barij, bizmut, svinec, bor, brom, kadmij, cezij, germanij, litij, živo srebro, rubidij, silicij, talij, stroncij, titan, volfram. Gre za elemente, za katere so pod preizkusnimi pogoji odkrili pojav pomanjkanja, ne da bi bile znane njihove posebne naloge v telesu. Uživanje teh elementov s hrano po sedanjem stanju spoznanj očitno pokriva potrebe živali (in ljudi), kajti do očitnih pojavov pomanjkanja doslej še ni prišlo.

Še nekaj zdravih receptov

Špinačna rižota z gorgonzolo

Sestavine za 4 osebe:

• 300 g očiščene špinače
• 200 g očiščene mlade koprive
• 60 g masla
• 400 g riža za rižoto
• 140 g na kocke narezane gorgonzole
• sol, poper po okusu
• 2 stroka česna

Priprava: v veliki kozici na zmernem ognju približno 10 minut kuhamo špinačo in mlade koprive, nato odcedimo, ožmemo in dobro zmeljemo v mešalniku.
V veliki globoki ponvi razpustimo dve žlici masla, dodamo riž in ga med mešanjem pražimo tri minut. Postopno dodajamo jušno osnovo ali vodo, dodamo še česen v stroku in kuhamo 15 do 18 minut, da riž popije vso tekočino. Primešamo v mešalniku sesekljano zelenjavo, preostalo maslo ter začinimo. Po vrhu potresemo na kocke narezano gorgonzolo in takoj postrežemo.

Jagodni napitek

Sestavine za 2 osebi:

• 450 do 500 g zrelih rdečih jagod
• 250 ml posnetega mleka
• 100 do 120 ml vaniljevega (ali navadnega) jogurta
• pol žličke zmletega cimeta
• 10 strtih kock ledu

Priprava: štiri manjše jagode prihranimo za okras, ostale zmeljemo v mešalniku. Dodamo še ostale sestavine in maso obdelujemo v mešalniku toliko časa, da napitek postane povsem gladek. Napitek nalijemo v primerno velika kozarca, okrasimo ju s celimi ali narezanimi jagodami in takoj postrežemo.

Mangov napitek

Sestavine za 2 osebi:

• 500 g svežega mangovega mesa
• 100 ml sveže iztisnjenega limetinega soka
• 250 ml posnetega mleka
• 60 g polnomastnega jogurta
• 10 kock ledu

Priprava: očiščeno mangovo meso zmeljemo v mešalniku, dodamo ostale sestavine ter obdelujemo tako dolgo, da dobimo gost, gladek napitek. Nalijemo ga v primerne kozarce in takoj ponudimo.
Svež mango je bogat z vitaminoma A in C! V poletnih mesecih mango lahko zamenjamo s sočnimi sladkimi breskvami in marelicami.

Bananin napitek

Sestavine za 2 osebi:

• 2 veliki zreli banani
• sok 1 limete
• 200 ml posnetega mleka
• 180 ml vaniljevega jogurta
• 60 ml raztopljene čokolade (60 odstotkov kakava)
• 10 strtih kock ledu

Priprava: banani in limetin sok v mešalniku dobro zmešamo, nato dodamo ostale sestavine in mešamo toliko časa, da dobimo gost, gladek napitek, ki ga takoj postrežemo.

arhiv Zdravja