Cimet je nepogrešljiva začimba izjemnih učinkov

Cimet je začimba, ki jo uporabljamo tako za sladke kot pikantne jedi. Najbolj priljubljen je v zimskih časih, ko si praznikov in belih dni sploh ne predstavljamo brez vonja po cimetu, pa naj bo iz svečke ali od piškotov. Ne le, da greje telo, pač pa ga danes cenimo tudi kot izredno zdravilnega, saj med drugim stimulira osrednji živčni sistem in “oponaša” inzulin in tako znižuje sladkor v krvi. Zato je čas, da ga malce pobliže spoznamo.

cimet

Cimet je aromatična, dišeča začimba, ki jo v gastronomiji uporabljamo za pripravo sladkih in tudi pikantnih jedi. Njegova uporaba je najbolj priljubljena v hladnih zimskih dneh; adventnega časa in praznikov si brez cimeta sploh ne moremo predstavljati. V tem času se njegov omamni vonj širi iz svečk, adventnih venčkov in iz ostale primerne dekoracije, po njem pa dišijo tudi kuhano vino, kava in seveda najrazličnejši piškotki. Ta enkratna dišeča začimba nam daje občutek, da nas greje, istočasno pa nas tudi zdravi, med drugim vpliva na inzulin in tako zniža visoki nivo krvnega sladkorja, stimulira osrednji živčni sistem in poskrbi še za marsikaj.

Cimet, dar za bogove

Cimetovec je drevo, ki prihaja iz jugovzhodne Azije, njegov izvor pa je bil Evropejcem velika skrivnost vse do šestnajstega stoletja, saj so posredniki, ki so trgovce oskrbovali s cimetom, njegov izvor obdržali zase, da so si zagotovili monopol. Lubje drevesa je danes vsem zelo dobro znano kot cimet, že dva tisoč let pred našim štetjem pa so ga uporabljali Egipčani. V svetem pismu je omenjen v pomembnih situacijah, med drugim je Mojzes iz njega delal sveto olje in v Visoki pesmi zaročenka diši po žafranu, kolmežu in cimetu. O njem so govorili kot o daru za monarhe in celo boga.

Drevo najprej raste dve leti, potem pa ga posekajo in uporabijo. Iz štora pozneje zrastejo nove veje in novo deblo, ki da ponovno možnost, da ga izkoristimo. Notranje deblo je namreč tisto, ki ga izdolbejo v dolgih trakovih. Zahteva kar nekaj udarcev s kladivom, da malce odstopi in ga lažje potegnejo na plan. Metre dolgi tanki “listi” se potem posušijo na soncu, kar povzroči, da se tako ljubko zvijejo v zvitke, ki jih mi potem kupujemo v trgovinah.

Cimet v kuhinji

Cimet uporabljamo kot začimbo v slaščicah; predvsem v Mehiki, ki je tudi ena glavnih uvoznikov pravega cimeta, tudi za pripravo čokolade. Številnih slaščic si brez njega sploh ne predstavljamo več, pa naj gre za jabolčne pite, zavitke, krofe, cimetove rolice, zimske cimetove zvezdice, čaj, kakav in žganja. Pri nas je posebej priljubljen v kuhanem vinu, grogu in pečenih jabolkih. Raje uporabljajte pravi cimet, saj je “ponaredek”, znan kot kitajski cimet, precej manj zdravilen in precej bolj oropan arome in okusa.

Na Bližnjem vzhodu ga radi dodajajo piščančjemu mesu in jagnjetini, v ZDA pa ga vsipajo v jutranje kosmiče, kruh, (kuhano) sadje (predvsem jabolka) in v ta namen celo prodajajo posebno mešanico sladkorja in cimeta. Cimetove paličice lahko uporabljate tudi pri vlaganju zelenjave (preprečuje namreč rast bakterij in plesni in je tako naravni prehranski prezervativ) ali pripravljanju omak. Iz samih paličic lahko skuhate tudi cimetov čaj ali ga kot prašek dodate v mlečni riž.

cimet

Zdravilni učinki cimeta

Cimet je sicer zelo zdravilen, vendar je pomembno, da z njegovim uživanjem ne pretiravate. Raziskave pa dokazujejo, da pol žličke cimeta dnevno zmanjšuje holesterol. Ugotovili so tudi, da prav verjetno uravnava tudi krvni sladkor, saj oponaša inzulin in je tako priporočljiv za ljudi, ki imajo sladkorno bolezen tipa 2. Deluje tudi antibakterijsko, zato ga brez težav lahko uporabite za odstranitev nadlog, kakršne so trdovratne glivice, ki jim vse lekarniške kreme ne pomagajo več. Deluje tudi proti bakterijam in virusom, nekatere ameriške študije pa so dokazale, da uničuje proste radikale in tako znižuje razvoj levkemičnih in limfnih rakavih celic.

Prav zato ni presenetljivo, da tudi redči kri in pomaga razgrajevati strdke, univerza v Københavnu pa je ugotovila, da so pacienti, ki so vsako jutro pogoltnili žličko medu in pol žličke cimeta, po enem tednu poročali o zmanjšanih bolečinah zaradi artritisa. Po mesecu dni so menda hodili brez večjih težav. Kot izjemen vir železa, kalcija in vlaknin ima izreden učinek na imunski sistem, vonjanje te prijetne začimbe pa naj bi celo izboljševalo spomin in odganjalo melanholijo.

Stranski učinki

Ker je tudi dobrega lahko preveč, je pomembno, da ga ne pojeste preveč in da ste seznanjeni z njegovimi stranskimi učinki. Brez panike, pojavijo se samo v primeru, da ga užijete preveč.
Izvor
Prvi korak je, da nujno izveste, od kod cimet prihaja. Ne poslužujte se kasije, kitajskega cimeta, saj ima večjo vsebnost kumarina, ki je v večji meri odgovorna za spodaj naštete stranske učinke.
Koža
Esencialnih olj cimeta nikdar ne nanašajte neposredno na kožo v več kot manjših kapljicah, saj lahko občutite pekočo bolečino.
Želodec
Ljudje z občutljivim želodcem ali prebavo naj bodo še posebej previdni in naj ne uživajo več kot pol žličke dnevno.
Srce
Če imate občutljivo srce ali nereden utrip, prav tako ne jejte več kot pol žličke dnevno.
Nosečnice
V nekaterih tradicionalnih medicinskih postopkih ga uporabljajo za pospešitev ali umiritev popadkov, zato ga nosečnicam odsvetujejo.
Kri
Če jemljete zdravila za redčenje krvi, jim cimet lahko še preveč pomaga, zato se posvetujte z zdravnikom. Če jemljete zdravila za zniževanje sladkorja v krvi, se prav tako posvetujte z zdravnikom. Ne jejte ga v velikih količinah, če vas čaka operacija ali če ste med menstruacijo.
Antibiotiki
Ker tudi sam deluje kot antibiotik, ga ne uživajte preveč, kadar jeste antibiotike, saj lahko spremeni njihov učinek na vaše telo.

cimet

Boj za monopol

Cimet je ena najstarejših začimb na svetu. O njej je govoril že kitajski cesar Šen-nung v svoji knjigi o zeliščih, ki je nastajala v letih 2800 pr. n. š. Kasijo – kitajski cimet, je že pred petimi tisočletji omenjala kitajska književnost. Občudovana začimba je potovala z ladjami in po cimetovi poti s karavanami v druge predele sveta. Trgovino s cimetom so imeli sprva v rokah le Arabci. Na vsak način so želeli obdržati monopol cimeta, zato so o deželah proizvajalkah širili najgrozovitejše laži, kar jim je do šestnajstega stoletja uspevalo. Takrat pa so Portugalci z vojsko zasedli Cejlon, vendar cimeta niso poznali in tako je spet trajalo nekaj desetletij, da so odkrili, kakšno bogastvo raste na zasedenem otoku. Temu odkritju je sledilo mučeniško življenje domačinov, ki so morali v nečloveških razmerah pridobivati čim več te dišeče začimbe. Od Portugalcev so Cejlon prevzeli Nizozemci, izkoriščanje pa je ostalo enako neusmiljeno in dragoceni tovor je potoval v Amsterdam.

Leta 1796 so Cejlon zasedli Britanci in na vsak način želeli obdržati monopol. Zaradi velikih zaslužkov so začeli cimetovec vzgajati še na bližnjih otokih. Pregnani Nizozemci so svoje osvajalske poti nadaljevali do Indonezije, kjer so naleteli na drevesa cimetovca in tako nad pridelavo cimeta ni bilo več monopola, vendar pa se je sčasoma izkazalo, da cimet iz Indonezije ni tako kvaliteten kot iz Šri Lanke. Po letu 1833 se je trgovina s cimetom sprostila, saj so medtem pomembno mesto cimeta že prevzele bolj priljubljene novosti, kot so čaj, kava, čokolada, sladkor …

cimetovec

Cejlonski cimet in njegov skrivnostni vonj

Cejlonski cimet sestavljajo tanki (0,3–1 mm debeli) in gladki lističi notranje cimetove skorje, ki zviti eden v drugega tvorijo cimetove paličice. Najbolj cenjene so paličice, sestavljene iz najtanjših in najbolj gladkih lističev, označene z 00000, najdebelejše in bolj grobe pa so označene z 0.

Cejlonski cimet je značilnega prijetnega, aromatičnega vonja in nekoliko ostrega, sladko pekočega okusa. Vsebuje 1,5–4 % eteričnega olja, ki ga v večini sestavlja cimetov aldehid  (70 %), ob njem pa še eugenol (5–11 %). Cimet vsebuje še benzaldehid, kuminaldehid, metilevgenol, pinen, felandren, cimem, kariofilen, evgenol acetat, cinamil acetat, benzil benzonat, linalol … Prijeten vonj cimetu daje sestavina evgenol, ki je značilna tudi za klinčke.

Eterično olje kasija cimeta, ki ga je precej manj (1–2%) kot pri cejlonskem cimetu, vsebuje sicer več prijetno dišečega značilnega cimetovega aldehida kot eterično olje cejlonskega cimeta, vendar zaradi prisotnosti nekaterih drugih sestavin (in ker ne vsebuje evgenola), ni tako prefinjenega vonja in prijetnega okusa kot cejlonski cimet.

Cimet vsebuje tudi dišavo kumarin, ki v majhnih količinah ni nevarna, v večjih pa povzroča glavobol in vrtoglavico. Največ je je v vrsti kasija. Vendar so količine zaužitega cimeta še vedno tako majhne, da kumarin v cimetu, ki ga zaužijemo s hrano, ne more predstavljati tveganja za zdravje. Seveda ga ne uživamo z veliko žlico, pač pa kot ščepec, ki jedem daje specifičen, prefinjen okus!

Recept: Cimetove rolice

Sestavine:

  • 200 g masla (polovica za testo, polovica za nadev)
  • 5 dl mleka
  • zavitek kvasa
  • malo soli
  • 200 g sladkorja (polovica za testo, polovica za nadev)
  • kardamom
  • 800 g navadne moke (po potrebi dodajte ali odvzemite)
  • dve žlički cimeta
  • sladkor v prahu (ali drobljen ali rjavi sladkor)
  • jajce

cimetove rolice

Priprava:
Najprej segrejte polovico masla ter dodajte mleko in polovico sladkorja. V drugo posodo stresite moko, kardamom in sol ter počasi dodajajte mešanico z maslom. Vse skupaj zgnetite v testo in potem pustite, da vzhaja 45 minut. Ko testo naraste na dvojno velikost, ga nežno razvaljajte v pravokotnik na največ centimeter debeline. Namažite ga z drugo polovico zmehčanega masla in sladkorja ter posujte s približno dvema žličkama cimeta. Vse skupaj zavijte kot rulado in jo razrežite na centimeter debele kose, ki jih razporedite po pekaču (namaščenem ali pokritim s papirjem za peko) in ponovno pustite, da pol ure vzhajajo. Nazadnje jih prelijte s stepenim jajcem in posujte s sladkorjem v prahu ter potisnite v pečico in pecite na 180–200 stopinj, dokler ne postanejo zlatorjavi, približno deset minut.

Nakupovanje cimeta

Povprečen kupec dandanes kaj malo ve o cimetu v primerjavi s kupcem v srednjem veku, ki je za nakup te dobrine moral odšteti celo premoženje. Cimet, ki ga danes kupujemo kot začimbo za gospodinjsko rabo, je poceni. Pa vendar je dobro vedeti, kaj kupujemo. Profesionalni, kakovostni ponudniki cimeta vedno zapišejo natančno ime sorte rastline, ki jo prodajajo!

Pri kvalitetnem nakupu priporočamo ekološko pridelavo. Pri velikih nasadih zaradi intenzivnega izrabljanja namreč uporabljajo veliko fitofarmacevtskih sredstev za zaščito. Ta sredstva zaviralno delujejo na razvoj zdravilnih učinkovin cimeta. Torej, če želite kvaliteto, bodite pozorni na ekološki certifikat. Kupujte tudi cimet, ki je bolj svetle barve, saj je ta kakovostnejši!

Kupljeni cimet mora imeti izrazit vonj po za cimet značilnem eteričnem olju! Čim bolj svež bo, bolj boste vohali prijeten vonj. Vedno ga shranjujte v dobro zaprti posodi, na hladnem. Odprto vrečko mletega cimeta porabite v kratkem času, ker hitro izgubi vonj. Cimet v skorji dalj časa ohrani aromo. Skorja razvije svojo pravo aromo šele, ko jo zdrobimo, nastrgamo ali segrevamo na maščobi.

P. Ž.