Kot pojasnjuje prof. dr. Samo Kreft, mag. farm., je draženje sluznice ust in žrela ena tistih nadlog, ki se sprva zdijo majhne – dokler ne začnejo motiti govora, petja, spanja ali preprostega požiranja. Občutek praskanja, suhosti, pekočega grla, hripavosti ali “cmoka” v žrelu je pogosto posledica izsušenega zraka (ogrevanje pozimi, klimatske naprave poleti), glasovne preobremenitve (učitelji, predavatelji, pevci), izpostavljenosti dimu in prahu, pa tudi začetkov prehladov. Sluznica je prekrita s tanko zaščitno plastjo sluzi, ki predstavlja prvo obrambno linijo pred virusi – ko se ta plast izsuši ali razdraži, postane tkivo bolj občutljivo in hitreje vneto.
Po besedah prof. dr. Krefta so osnovni ukrepi pri takšnem draženju sicer preprosti, a pogosto spregledani: zadosten vnos tekočine, vlažen zrak, izogibanje dimu ter varčna raba glasu. Kadar pa želimo sluznico dodatno podpreti, se v fitoterapiji tradicionalno uporabljajo rastline, ki delujejo na tri glavne načine: prvič, pomirjajo in blažijo vnetje; drugič, spodbujajo izločanje in redčenje sluzi, da se sluznica lažje “očisti”; in tretjič, ustvarjajo zaščitni občutek ter povečujejo udobje, pogosto s pomočjo rastlinskih sluzi.
V nadaljevanju prof. dr. Samo Kreft opisuje rastline, ki se pogosto pojavljajo v kombinacijah za pomiritev ustno-žrelne sluznice. Vsaka izmed njih prispeva nekoliko drugačen učinek, njihova vrednost pa se pokaže predvsem v premišljeno sestavljenih kombinacijah, kjer se posamezni mehanizmi med seboj dopolnjujejo.
Timijan (Thymus vulgaris) je ena najbolj raziskanih rastlin za podporo dihalom. Njegova eterična olja (zlasti timol v njem) so znana po tem, da omejujejo razrast mikroorganizmov in hkrati delujejo blago protivnetno. Za občutljivo sluznico je pomemben še en učinek: timijan deluje sekretolitično. To pomeni, da se gosta sluz utekočini in lažje premakne, kar je posebej koristno, kadar draženje spremlja “lepljiv” občutek v žrelu.
Kamilica (Chamomilla recutita) je skoraj sinonim za pomiritev razdraženih tkiv – ne le kože, tudi sluznic. Njene učinkovine (npr. α-bisabolol) prispevajo k protivnetnemu in blažilnemu učinku. Kamilica je še posebej smiselna, ko je grlo razdraženo in pekoče, npr. pri začetku prehlada ali po daljšem govorjenju.
Lipa (Tilia cordata) ima cvet, ki je cenjen zaradi prijetne arome, za učinke na sluznici pa so zaslužne tudi sluzi in flavonoidi. Sluzi v stiku z vodo nabreknejo in ustvarijo zaščitno oblogo po površini sluznice. To je koristno pri suhosti in praskanju, ko si želimo predvsem mehanskega udobja, da je žrelo manj izpostavljeno trenju zraka in govora.
Janež (Pimpinella anisum) vsebuje eterično olje, bogato z anetolom, ki daje značilen sladkast vonj. Tradicionalno se uporablja pri draženju žrela in kašlju, ker spodbuja izločanje bolj tekoče vodene sluzi, še posebej kadar je prisoten neproduktiven, dražeč kašelj. Aromatične komponente lahko prispevajo k občutku sproščanja dihalnih poti.
Komarček (Foeniculum vulgare) je, podobno kot janež, bogat z eteričnimi olji (anetol in sorodne komponente). Tradicionalno se uporablja pri kašlju in draženju, ker lahko podpira izločanje bolj tekoče sluzi in daje prijeten, sladkast občutek v ustih.
Kumina (Carum carvi) je poznana po dobrodejnih učinkih na prebavila, vendar eterično olje (s karvonom in limonenom) prispeva tudi olajševanju dihanja. Pri draženju ust in žrela deluje podobno kot janež in je še posebno dobrodošla, kadar je draženje povezano tudi z neprijetnim občutkom v želodcu. To je relevantno, ker je draženje žrela včasih tudi posledica refluksa (dviganje kisline iz želodca), kjer je celostni pristop pogosto uspešnejši kot osredotočanje le na grlo.
Hmelj (Humulus lupulus) je nepričakovan zaveznik za umiritev draženja. Znan je po grenčinah in uporabi v pivu, in pri želodčnih težavah. Pri sluznici ust in žrela je hmelj zanimiv predvsem zaradi bolj posrednega učinka: pri nekaterih ljudeh lahko prispeva k umiritvi in boljšemu počutju, kar je koristno, kadar draženje spremljata napetost in “živčno” pokašljevanje.
Bor (Pinus sp.) in njegovi pripravki so tradicionalno povezani z dihalnimi potmi, zlasti zaradi eteričnih olj (z α-pinenom), ki dajejo značilen “gozdni” vonj. Pri draženju žrela bor prispeva predvsem k občutku svežine in “čistega diha”, hkrati pa z redčenjem sluzi podpira prehodnosti dihal.
Sladki koren (Glycyrrhiza glabra) vsebuje značilne saponine (npr. glicirizin), ki so ime dobili po sposobnosti penjenja. Saponini sladkega korena skupaj z eteričnimi olji zgoraj naštetih rastlin razredčijo sluz, ki oblaga dihalne poti in s tem olajšajo izkašljevanje. Zaradi svojega naravno sladkastega okusa lahko tudi izboljša sprejemljivost pripravkov.
Pri draženju sluznice ust in žrela redko iščemo en sam udarni mehanizem. Običajno potrebujemo: nekaj, kar umiri vnetje (kamilica), nekaj, kar podpre čiščenje sluzi (timijan, komarček, bor), nekaj, kar naredi zaščitni občutek (lipa) in nekaj, kar prijetno odpre dihalni občutek (bor; ter aromatične kobinacije janeža, komarčka, kumine). Zato so dobro sestavljene zeliščne kombinacije, ki delujejo vzajemno sinergistično, v praksi bolj uporabne kot monoterapija (uporaba posamezne rastline).
Prehransko dopolnilo Floradix Alpenkraft tonik, ki vsebuje rastlinske izvlečke in destilate mnogih zdravilnih zelišč, prečiščen med ter slad. Timijan in evkaliptusovo olje pomirjata sluznico ust in žrela*. Primeren je kot del vsakodnevne rutine, ob suhem zraku ali večji glasovni obremenitvi.
Brez konzervansov in barvil.
Primeren za odrasle in otroke od 6. leta naprej
*Zdravstvene trditve, predložene v oceno Evropski agenciji za varnost hrane – EFSA (na seznamu: ”Botanicals on hold”)
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.
Viri in reference:
Kreft S, Kočevar Glavač N (ur.). Sodobna fitoterapija: z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. 2., dopolnjena izd. Ljubljana: Slovensko farmacevtsko društvo; 2013
