Srčni infarkt je prvi vzrok smrti na svetu. Kakšni so simptomi? Kako ga preprečiti? Kako se mu izogniti? Do srčnega infarkta pride, ko se zaustavi tok krvi, ki prehaja iz ene strani srca na drugo. Če dotoka krvi ne zagotovimo takoj, bo ostal predel srca, ki ni prejel dovolj kisika, poškodovan in bo začel odmirati.

Srčni infarkt

Kako nastane srčni infarkt?

Do srčnega infarkta pride, ko se zamaši arterija ali celo več arterij, ki dovajajo kri do srca. Blokada je najpogosteje posledica nakopičenih maščob ali holesterola. Obloge, ki se dolgo časa kopičijo na stenah žil, se odlepijo in strdijo. Posledično nastane krvni strdek. Srčni infarkt je seveda izjemno nevaren. Pogosto odločajo že sekunde, zato je nujno, da hitro prepoznamo znake bližajočega se srčnega infarkta – pri sebi ali pri drugih – in čim prej pokličemo pomoč, med čakanjem pa upoštevamo navodila reševalcev. Poleg tega pa je pomembno vedeti, katere skupine ljudi so še posebej ogrožene. Tako lahko s spremembo vsakodnevnih navad pomembno zmanjšamo tveganje za srčni infarkt.

Srčni infarkt: Kdo je najbolj ogrožen?

Nevarnost za srčni infarkt se povečuje s staranjem. Pri moških govorimo o povečanem tveganju po 45. letu, pri ženskah pa po 55. Seveda pa obstaja tudi ogromno dejavnikov, na katere lahko vplivate sami. O povečani ogroženosti na primer govorimo pri kadilcih (ali tistih, ki so pogosto izpostavljeni cigaretnemu dimu) in pri ljudeh s previsoko telesno težo. Zelo previdni morate biti tudi v primeru, da imate kronično povišan krvni tlak ali težave s povišanim holesterolom/trigliceridi. Povečana nevarnost obstaja tudi pri diabetikih, pri ženskah, ki so se med nosečnostjo srečale s preeklampsijo, in pri ljudeh z določenimi avtoimunskimi boleznimi (na primer z revmatoidnim artritisom). Tveganje pa se povečuje tudi v primeru pomanjkanja gibanja in zelo stresnega življenja. V poletnih mesecih, ko so temperature pogosto zelo visoke, je potrebna še posebna previdnost.

Če pride do srčnega infarkta, je pomembna vsaka minuta, zato mora oseba čim prej na urgenco. Prepoznavanje najpogostejših simptomov lahko rešuje življenja.

Srčni infarkt

Določeni znaki in simptomi srčnega infarkta se lahko pojavijo že nekaj dni prej

Najpogostejši znaki in simptomi srčnega infarkta so pritisk in bolečine v prsnem košu, občutek stiskanja, ki se lahko širi tudi proti vratu, čeljusti ali hrbtu, slabost, bolečine v trebuhu, zadihanost, hladno znojenje, utrujenost ter nenadno omotičnost/oslabljeno zaznavanje okolice. Pri vseh ljudeh sicer simptomi niso povsem identični, poleg tega pa se lahko razlikuje njihova intenzivnost. Tudi če bolečina ni zelo huda, je nikakor ne smete ignorirati. Včasih lahko srčni infarkt preseneti praktično brez napovedi, vendar se v nekaterih primerih znaki pojavljajo že nekaj dni, včasih pa celo več tednov prej. Najzgodnejša znaka sta običajno ponavljajoča se bolečina in pritisk v prsnem košu, ki se pojavita med fizično aktivnostjo, ob počitku pa se običajno umirita. To lahko že nakazuje, da je pretok krvi do srca oviran.

Najpogostejši vzroki za srčni infarkt

Srčni infarkt v veliki meri nastane zaradi arterioskleroze. To so maščobe, ki se z leti nabirajo na stenah žil (koronarnih, ki dovajajo kri in kisik srcu), dokler tu ne nastane plak. Ta se lahko zlomi in tako tvori krvni strdek, ki se veča in lahko posledično zavira dotok krvi in kisika do srca.

Miokardni infarkt – termin mio pomeni mišico, kardio pa se nanaša na srce, infarkt pa pomeni izumrtje tkiva zaradi pomanjkanja kisika.

Kot vsaka mišica tudi srce potrebuje stalen dotok kisika. Brez krvi in kisika se celice srca poškodujejo, človek pa to občuti kot bolečino oziroma pritisk v prsih ali neenakomerno bitje srca. Če ne zagotovimo dotoka krvi, celice srčne mišice odmrejo.

Srčni infarkt je proces, ki se razvija nekaj ur, oziroma deficit, ki nastaja nekaj let.

Znaki in simpromi, ki nakazujejo na srčni infarkt:

  • pritisk v prsih,
  • bolečina v prsih,
  • hitro bitje srca,
  • pomanjkanje sape,
  • potenje,
  • bolečina po roki, hrbtenici,
  • pri ženskah bolečine v trebuhu,
  • vrtoglavice,
  • izguba zavesti.
Kardio

Veliko ljudi pa je brez tako imenovanih akutnih simptomov.

Deficit srca imamo, ko se začne srce energetsko šibiti, ta se že predhodno nakazuje z aritmijami, palpitacijami, srčnim poskakovanjem, srčnim nemirom, nerednim bitjem srca itd. Srce lahko zanemarjamo in šibimo vrsto let, tudi do skrajne točke, srčnega infarkta.

Drugi znaki, pomembni za samoopazovanje, ki kažejo na deficit srca, so:

  • težko prenašanje toplote,
  • zatekanje nog,
  • občutek težkih nog,
  • zgodnje jutranje vstajanje (ob 4. ali 5. uri),
  • občasno poskakovanje srca,
  • povišan krvni tlak,
  • rdečica na obrazu,
  • povečana telesna teža,
  • hitra zadihanost.

Bolezni srca in preventiva

British Heart Foundation trdi, da so v zadnjih letih potencialne možnosti za srčni infarkt ali možgansko kap narasle za trikrat, kar za Anglijo pomeni 200.000 žrtev vsako leto, 550 na dan in 23 vsako uro. Kot bi v tej deželi vsak dan strmoglavilo letalo, polno potnikov.

Naturopati vemo, da se lahko izognemo 80 odstotkom bolezni srca in ožilja. Rešitev imenujemo tudi iskrica življenja. To je koencim Q10, antioksidant, ki celici pomaga pri dihanju in uničuje proste radikale. Koencim je zelo pomemben in dragocen, saj preprečuje staranje srca, pospešuje celično dihanje in nam daje energijo za življenje ter s tem zmanjšuje verjetnost za srčni infarkt. Po 40. letu starosti bi moral vsak posameznik vsaj nekaj mesecev na leto uživati koencim Q10, in sicer 30 mg vsako jutro. Tako namreč poskrbimo za dinamizacijo krvi in preprečimo morebitne težave z visokim krvnim tlakom ali povišanim holesterolom (LDL) in nastajanjem plaka.

Kaj pravijo znanstveniki?

Koencim Q10 so odkrili v drugi polovici prejšnjega stoletja in ga v zdravstvene namene prvič začeli uporabljati na Japonskem. Prof. Karl Folkers je leta 1958 odkril strukturo koencima, dr. H. Per Langsjoen pa je med letoma 1983 in 1985 prvi izvajal raziskave o njem. Študije ameriške Nacionalne akademije znanosti (National Academy of Sciences) so pokazale drastično izboljšanje stanja pri 19 pacientih, ki so jim na smrtni postelji povečali raven koencima v krvi. Nadaljnje raziskave, izvedene v Italiji na 2664 srčnih bolnikih, so pokazale, da se je pri 82,4 odstotka pacientov zdravstveno stanje po jemanju koencima Q10 izboljšalo. 65 nemških kardiologov na podlagi lastnih študij zagotavlja bistveno izboljšana zdravstvena stanja pri 806 primerih srčnih bolnikov leta 1988. The Journal of Clinical Investigation je leta 1983 izdal rezultate raziskave, izvedene na 641 pacientih, ki so jemali koencim Q10. Pri njih so zasledili bistveno nižjo stopnjo hospitalizacije kot pri tistih, ki koencima niso jemali.

Kdaj je smiselno jemati koencim?

Koencim Q10 je v našem telesu prisoten naravno. Z leti pa se njegova količina manjša, zato je smiselno, da ga po 40. letu dovajamo v telo v obliki kapsul. Najpomembneje pa je, da mora vsak, ki jemlje tablete za povišan krvni tlak ali holesterol, sočasno dnevno jemati tudi koencim Q10. Te tablete (statini) imajo namreč za stranski učinek zniževanje ravni koencima v telesu. Celica posledično ne diha, prosti radikali pa se širijo in tako nastajajo obloge na žilah (plak), v katerih se začne nabirati slabi holesterol. Vse to je predispozicija za scrčni infarkt. Če pa oseba, ki jemlje tablete za povišan krvni tlak ali proti povišanemu holesterolu, obenem uživa še dodatni koencim Q10, izniči edini stranski učinek, ki ga te tablete imajo. Pred operacijo srca in po njej je pri šibkem srcu ter pri vsaki disfunkciji srca ali ožilja smiselno jemati koencim Q10 vsaj nekajkrat letno po en mesec, če pa jemljemo statine, veliko pogosteje.

Naturopatska priporočena doza je 30 mg dnevno. Kdor jemlje tablete proti strjevanju krvi, nosečnice, doječe matere ali kdor jemlje veliko drugih zdravil, naj se posvetuje s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Dejstvo pa je, da koencim Q10 hrani naše srce in ustvarja življenjsko energijo v vsakem predelu našega telesa.

Prehrana za zdravo srce

Priporočena prehrana

Poleg koencima Q10 lahko delujemo preventivno in srce okrepimo tudi s hrano. Hrana, ki energetsko šibi srce, je pšenica, vse vrste kruha, vse vrste testenin, timijan, oreščki, cvetača, marelica, svinjsko meso, krompir, korenje, kumare. Hrana, ki energetsko krepi srce, pa je kokošja juha, breskev, metin čaj.

Primer jedilnika za srčni deficit

6.00: metin čaj, jabolčni kompot s semeni (sezam, lan, sončnična in bučna semena);

7.00: 2 palačinki iz riževe moke s puranom ali bučkami ali na sladko z marmelado iz gozdnih sadežev;

10.00: jabolko, hruška, breskev;

13.00: kokošja juha in proso, riž s puranom, radič in fižol;

15.00: mešana zelenjava z ribo;18.00: kokošja juha.