Z besedo koencim Q10 ali skrajšano CoQ10 smo se prvič srečali nekje pred 50 leti, točneje leta 1957, ko je skupina ameriških znanstvenikov v mitohondrijih goveda izolirala posebno spojino, ki so jo poimenovali ubikinon.
CoQ10 je v lipidih topna molekula, ki se nahaja praktično v vseh celicah organizmov, razen v nekaterih bakterijah in glivah, vendar koncentracije od organizma do organizma precej variirajo. Ubikinon ali koencim Q10 lahko sintetizira večina človeških organov samih. Navadno ga ne vključujemo med vitaminske dodatke, čeprav je po sestavi zelo podoben vitaminom, razen pri starejših ljudeh, pri katerih v telesu nastajajo premajhne količine koencima Q10. Del potrebne količine koencima Q10 dobimo v telo tudi z določeno hrano.
Kje najdemo koencim Q10
Največje količine koencima Q10 najdemo v temni listnati zelenjavi, kot sta na primer brokoli in špinača, najdemo pa ga tudi v oreščih ter morski hrani.
Delovanje koencima Q10
Najbolj pomebni funkcijikoencima Q10, ključni za pravilno in nemoteno delovanje celic sta sodelovanje v procesu nastajanja energije v telesu in zaščita pred nastajanjem prostih radikalov, ki so glavni vzrok za staranje telesa in celic.
Koencim Q10 kot antioksidant
Ugotovili so, da CoQ10 sodeluje pri oksidoredukcijskih reakcijah v telesu. Prisotnost visoke koncentracije kinola, ki je reducirana oblika kinona, v celičnih membranah predstavlja osnovo za antioksidativno delovanje preko direktne reakcije z radikali ali preko regeneracije tokoferola in askorbata.
Kaj je ubikinol?
Ubikinol je manj poznana oblika ubikinona, ki je oksidirana oblika ubikinola. To je zato, ker je ubikinon veliko bolj komercialno razširjena oblika koencima, ki se prodaja kot prehranski dodatek in se zato o njem tudi veliko govori ter piše, vendar znanstveniki ugotavljajo, da se v telesu odraslega človeka nahaja 90 % CoQ10 v obliki ubikinola. To se pravi, da je telo zmožno samo pratvarjati med oblikami CoQ10, vemo pa tudi, da se koncentracija in količina pretvorjenega ubikinona v ubikinol s staranjem zmanjšuje.
Na zmanjšano količino ubikinola vpliva zmanjšana sposobnost organizma proizvodnje koencimov, nepravilna prehrana in vnos koencima z hrano, genske mutacije in poškodbe celic, stres, bolezni … Prednost ubikinola pred ubikinonom je tudi ta, da ga telo lažje absorbira in ima boljše antioksidativne sposobnosti ter varuje celice pred radikalskimi poškodbami.
Pomaga do energije
Mitohondriji imajo svojo deoksiribonukleinsko kislino (DNK), ki je enostavnejša od tiste, ki je v jedru celice. Ta enostavna DNK je bolj ranljiva, kar pomeni, da nima vgrajenih ustreznih mehanizmov, ki bi nadzorovali razmnoževanje mitohondrijev in se zato z leti število nepravilno delujočih mitohondrijev povečuje, kar povzroči motnjo pri pretvorbi energije in s tem povezano počasno upadanje raznih življenjskih funkcij oziroma staranje. Nepravilnosti pri tem procesu v veliki meri popravlja koencim Q10
Njegova najpomembnejša vloga je povezana s pretvorbo energije. V celice neprestano vstopa raztopina hrane, ki smo jo zaužili in ki se v številnih biokemijskih reakcijah ravno s pomočjo koencima Q10 pretvarja v energijo, le-to pa telo izkoristi za presnovne procese in mišično delo. Brez prisotnosti Q10 ne bi bilo potrebne energije in brez energije telo ne bi moglo vzdrževati normalnega delovanja. S procesom, ki ga uravnava koencim Q10, se ustvari kar 95 odstotkov telesne energije.
Ker je v celicah ravno na mestih, kjer se med pretvorbo hrane v celično energijo tvori največ kisikovih reaktivnih snovi (prostih radikalov), ti pa vemo, da v organizmu povzročajo poškodbe, je tudi zelo učinkovit antioksidant, ki hkrati krepi imunski sistem.
Koencim Q10 varuje pred stresom
Pomanjkanje lastnega koencima lahko preprečimo z uživanjem rastlinske in živalske hrane. Vedno bolj prevladuje prepričanje, da telo razporeja koencim Q10 tako, da najprej poskrbi za zadostno količino le-tega v mitohondrijih in si s tem zagotovi nemoteno tvorbo energije. Preostanek in predvsem s hrano zaužiti koencim porabi za varovanje organizma pred učinki reaktivnih kisikovih spojin. Te v telesu nastajajo:
- med obrambo pred mikroorganizmi (bele krvničke na primer pri vnetjih oddajajo proste radikale, s katerimi uničujejo bakterije)
- kot posledica izpostavljanju ultravijoličnim žarkom, tobačnemu dimu, onesnaženemu zraku, drugim kemikalijam in radioaktivnemu sevanju
- ob fizičnem in psihičnem stresu, naporu
- zaradi neustreznih prehranskih navad
- zaradi poškodb in obolenj.
Strokovnjaki poudarjajo, da koencim ni vitamin, kot ga označujejo številni avtorji, ampak naravna snov, ki jo ustvarja vsaka živa celica. Koencimi so v celicah vseh živih organizmov. Rastline in živali ustvarjajo encime različnih dolžin, od Q1 do Q10, človek pa le Q10.
Vsebnost Q10 v 100 gramih živila
Sardine: 6 mg
Sezamovo olje: 3,2 mg
Perutnina: 1,5 do 2 mg
Soja: 1,9 mg
Špinača: 1 mg
Zakaj pride do pomanjkanja
Pomanjkanje koencima Q10 lahko povzroči: nezadostna tvorba Q10 v celicah zaradi premajhnega uživanja vitaminov skupine B in vitamina C, uživanje hrane, ki je neustrezno obdelana (kuhanje, pečenje, konzerviranje), uživanje določenih zdravil (npr. statinov), kot posledica naporov, kroničnih bolezni, preutrujenosti organizma, stresa, škodljivih razvad, izpostavljanja sevanjem in različnim kemikalijam. Q10 začne upadati po 25. letu starosti in po petdesetem letu ga je v tkivih za 20 do 60 odstotkov manj kot pri 20-letni osebi. Zato je treba zagotoviti telesu potrebno količino koencima z ustrezno hrano ali pripravki.
Najbolje je uživati čim manj predelano hrano, saj je koencim pri višjih temperaturah nestabilen, med kuhanjem in pečenjem ga izgubimo skoraj polovico. Prav tako ga delno uniči tudi svetloba. Pri pripravi hrane moramo biti na to pozorni. Ker poteka tvorba koencima Q10 več ali manj po isti poti kot tvorba holesterola, lahko zmanjšanje koncentracije koencima Q10 povzročijo tudi statini. Ta zdravila v telesu zaustavijo tvorbo holesterola in hkrati tudi tvorbo koencima, pojasnjuje dr. Prošek. Asist. Matjaž Ravnikar, mag. farmacije, s Katedre za farmacevtsko biologijo, Fakultete za farmacijo v Ljubljani, pa opozarja, da je potrebna previdnost pri sočasnem jemanju koencima z nekaterimi zdravili.
Tako lahko jemanje koencima Q10 zmanjša delovaje varfarina, zdravila za preprečevanje strjevanja krvi. Po drugi strani nekateri kemoterapevtiki, hipoglikemiki in nekatera zdravila za zniževanje krvnega tlaka (na primer beta blokatorji) znižajo učinkovitost koencima Q10 v telesu.
Znižano koncentracijo celotnega Q10 so ugotovili pri:
- bolnikih s srčno-žilnimi boleznimi
- bolnikih z jetrnimi boleznimi
- bolnikih z nevrodegenerativnimi boleznimi
- bolnikih z rakavimi boleznimi
- bolnikih s povišanim krvnim tlakom
- osebah z oslabljenim imunskim sistemom
- vnetju dlesni (gingivitisom)
- presnovnih motnjah.
Vas zanima, kako se lahko borite proti prostim radikalom?