0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Zdravje & prehranaParadižnik - Zakladnica zdravja in vitalnosti

Paradižnik – Zakladnica zdravja in vitalnosti

MORDA VAS ZANIMA

Paradižnik je ena najbolj priljubljenih zelenjav v naši prehrani. Ne le, da je okusen in vsestranski, ampak je tudi poln koristi za zdravje. Znanstveniki so ugotovili, da paradižniki vsebujejo vrsto hranil, ki lahko pomagajo pri preprečevanju različnih bolezni in povečajo splošno dobro počutje.

- Oglas -

Paradižnik je verjeli ali ne rastlina, ki je zelo sorodna čiliju, tobaku, jajčevcu in krompirju. Izvira iz Južne, Srednje in delno tudi iz juga Severne Amerike. Najbolje uspeva v zmerni klimi in in je enoletna rastlina, za katero je značilno, da se pogosto ovija tudi ololi drugih rastlin. Paradižnik lahko v višino doseže od 1 do 3 metrov. Paradižnik je trajnica, ki pod zmernim podnebjem raste kot enoletnica. Običajno zraste kot šibko olesenelo deblo, ki se ovije okrog pomožne opore ali drugih rastlin ter zraste v višino od enega do celo treh metrov. Ima liste, ki merijo od deset do petindvajset centimetrov, medtem ko so cvetovi rumene barve navadno v premeru velikosti od enega do dveh centimetrov.

Paradižnik je danes nepogrešljiv na našem jedilniku

Sprva so menili, da je strupen in ga celo obtoževali, da povzroča raka. Danes ga hvalijo zaradi številnih zdravih snovi, ki jih vsebuje. V njem je namreč zelo malo kalorij, v 94 odstotkih pa ga sestavlja voda. Vsebuje 1 % beljakovin, 0,3 % maščob in 4 % ogljikovih hidratov ter veliko, veliko vitaminov in določene organske kisline, ki ugodno vplivajo na notranje organe. Zaradi visoke vsebnosti vode pa tudi osvežuje in odžeja. Njegova prednost je tudi ta, da ga zrelega lahko jemo surovega, kuhanega ali popečenega. In čeprav spada med sadje, ga jemo kot zelenjavo.

Paradižnik

Nekje sem nekoč prebrala, da je znanje to, da vemo, da je paradižnik sadje. Modrost pa je to, da ga ne zrežemo v sadno solato. Ta zanimiva rastlina, ki botanično spada med sadje, jemo pa ga kot zelenjavo, še danes buri duhove. Zakaj? Ker mnogi poudarjajo njegove prednosti, bogato vsebnost vitaminov in mineralov, pravilno ekološko vzgojen paradižnik pa pomaga tudi pri boleznih srca in ožilja, drugi pa menijo, da njegov razhudniški značaj preveč razburja želodec.

- Oglas -

Paradižnik na vrtu

Paradižnik je danes že povsod zelo priljubljena povrtnina. A ste vedeli, da paradižnik ni zelenjava, ampak vrsta sadja? Veste zakaj ga obravnavajo kot zelenjavo? Zato, ker so v preteklosti v ZDA, z namenom zmanjšanja transportnih stroškov, paradižnik uvrstili med zelenjavo in od tedaj je tako.  Poznamo več vrst paradižnika, katere se med seboj razlikujejo predvsem po barvi in obliki, medtem, ko vse vsebujejo razmeroma enako količino hranilnih vrednosti. Paradižnik tako, kot mnoge ostale povrtnine, vsebuje veliko vode, in sicer okoli 94%, poleg tega pa vsebuje tudi veliko vitamina A in C. V prehrani je zelo cenjen predvsem zaradi svojega prijetnega okusa, vonja in barve, ki jo daje jedem.  Poleg vitaminov je obogaten tudi z minerali, še posebej s kalcijem, železom in magnezijem. Paradižnik je znan kot hrana, ki pogasi žejo, nas osveži in odpre apetit.

ParadižnikPoznamo več vrst in oblik paradižnika

Kot že omenjeno, se paradižnik deli v različne skupine, vsem najbolj znan pa je okrogel, rdeč paradižnik. Ta vsebuje veliko sadne kisline, medtem, ko ima tako imenovani mesnati paradižnik v sebi večji delež mesa. Je bolj sladek, saj vsebuje manj sadne kisline. Verjetno vsem dobro poznana vrsta paradižnika je tudi koktajl paradižnik, imenova tudi črešnjevec. Od ostalih se razlikuje po svoji majhnosti in barvi, katera je lahko rdeča, rumena ali oranžna.

Okus koktajl paradižnika je bolj sladek kot pri ostalih vrstah in je zato kot nalašč narejen za dekoracijo drugih jedi ali presno uživanje.  Poznamo pa tudi ovalni paradižnik, katerega plodovi so sijoče rdeče barve in imajo čvrsto meso ter bore malo koščic. Ker so bolj sladkastega okusa so primerni za solate. Poleg vseh omenjenih pa ne smemo pozabiti še na eno vrsto oziroma lahko bi rekli kar na zanimivost v vrstah paradižnika – črni paradižnik. Ta je poln antioksidantov in zelo zdravilen, poleg tega pa naj bi deloval kot afrodiziak. Seveda pa poleg črnega najdemo na tujih trgih tudi več vrst belega in zelenega paradižnika.

Zakaj je paradižnik tako zdrav?

Najbolj pomembna snov v paradižniku je zagotovo, poleg vseh ostalih vitaminov in mineralov, likopen, kateri je glavni krivec za to, da je paradižnik rdeče barve. Ravno likopen pa naj bi paradižniku dal vse zdravilne učinke, še posebej kar se tiče bolezni srca in ožilja. Dokazano je, da je likopen tako učinkvit, saj naj bi ljudje, ki uživajo veliko paradižnika, redkeje umirajo za rakavimi obolenji, kot tisti, ki paradižnik ne uživajo ali pa ga uživajo v majhnih količinah. Zakaj je likopen še pomemben? Je del antioksidacijske obrambne mreže v koži, zaradi česar lahko povsem samostojno ali v kombinaciji z drugimi hranili tudi poveča zaščitni faktor kože. Posredno pa tudi zmanjšuje tveganje za nastanek starostne rumene pega.

- Oglas -

Uporaba paradižnika

Iz njega lahko naredimo solate, omake, juhe, kečap in celo sok. Ker imajo veliko kisline, jih brez težav predelamo v omako in spravimo za zimo. Pogosto jih posušijo na soncu in tudi tako pripravljene jih lahko spravimo za hladnejše mesece. Botanično je sadje, a ga uporabljamo kot zelenjavo, saj ni tako sladek kot ostalo sadje. Ker vsebuje likopen, ki je eden od najmočnejših antioksidantov, je zelo dober za naš organizem. Likopen naj bi med drugim tudi preprečeval raka na prostati in pomagal koži, da se upira UV-žarkom. Nekateri paradižniki vsebujejo tudi dvojno dozo vitamina C, štiridesetkratno dozo vitamina A in ogromne količine številnih antioksidantov.

Prav tako mu pripisujejo zasluge za zmanjševanje tveganja za raka na dojkah, rakave bolezni na vratu in v glavi, pravijo pa tudi, da zmanjšuje tveganje za nevrodegenerativne bolezni in pomaga zmanjševati simptome povečane prostate, kardiovaskularnih bolezni in diabetesa II. Pomaga celo pri težavah s kožo. Naberemo ga, ko je skoraj zrel in ga potem porabimo v nekaj dneh, natančneje v treh ali štirih. Ko je zrel, ga porabimo v največ dveh dneh in samo zrel lahko počiva v hladilniku, vendar vas opozarjamo, da tako izgublja svoj okus.

Paradižnik

Posadite ga tudi na svojem vrtu

Če ste maja posadili paradižnik, vas bo razveselil z lepimi plodovi samo, če mu bosta odgovarjali zemlja in lega. Rad ima namreč sončno lego in srednje težka, dobro odcedna tla. Zato je pomembno, da gredico, kjer ga nameravate gojiti, poprej dodobra prekopljete do 20 centimetrov globoko ali jo vsaj zrahljate. V zgornjo plast zemlje dodajte nekaj preperelega komposta in bodite previdni, »koga« mu izberete za soseda. Paradižnik se namreč dobro razume samo s peteršiljem in baziliko, solato, fižolom, zeleno in česnom.

Večina stebla mora biti postrani posajena pod zemljo, saj iz stebla poženejo korenine. Več jih ima, bolje raste. Ne pozabite niti na oporo, ki jo bo potreboval pozneje, ko bo zrastel v višino in pridelal težke sadeže. Potrebuje tudi gojenje s fosforjem in kalijem, ki vsak zase skrbita za razvoj cvetov in plodov ter za odpornost. Obstaja tudi posebno gnojilo za paradižnike, ki skrbi tudi za to, da ima zemlja dovolj kalcija, kar preprečuje črnenje plodov. Poleti pa vsekakor nujno skrbite, da ima ves čas dovolj vlage, saj pomanjkanje vode povzroča odpadanje cvetov, kar pomeni manjši pridelek.

Paradižnik za zdravje srca

Vitamini, minerali in antioksidanti v paradižniku so ključnega pomena za zdravje srca. Likopen, vitamin C in kalij, ki jih vsebuje paradižnik, lahko pomagajo uravnavati krvni tlak, zmanjšati holesterol in preprečiti bolezni srca. Študije so pokazale, da lahko redno uživanje paradižnika zmanjša tveganje za tovrstne bolezni.

Kot že omenjeno ima paradižnik zelo pomembno vlogo pri zmanjševanju tveganja za nastanek oziroma razvoj bolezni srca in ožilja in vse to zaradi visoke vsebnosti likopena, kateri s svojim antioksidacijskim delovanjem v človeškem telesu in organizmu nevtralizira proste radikale. V kolikor tega likopen ne bi počel, bi prosti radikali utegnili poškodovati celične membrane in celice. Zaščita, ki jo nudi likopen pa zmanjšuje tveganje za nastanek vnetij in posledično tudi za nastanek ali napredovanje artioskleroze. Blagodejno pa na srce vpliva tudi vsebnost kalija, niacina, folatov in vitamina B6 v paradižniku. Kako? Hrana bogata s kalijem je znana po tem, da učinkovito dosega uravnotežen oziroma primeren srčni tlak. Sam niacin pa v medicini uporabljajo tudi za zniževanje povišane ravni holesterola v krvi. Medtem, ko kombinacija vitamina B6 in folatov učinkovito zmanjšuje raven homocisteina v krvi, kateri lahko v primeru, da je prisoten v visokih količinah, poveča tvegan je za nastanek bolezni srca.

Za dobro prebavo in hujšanje

Paradižniki vsebujejo precej vlaknin, ki so ključne za dobro prebavo. Vlaknine lahko pomagajo preprečiti zaprtje in ohranjajo zdravo črevesje. Poleg tega so paradižniki nizkokalorični, vsebujejo pa tudi veliko vode, kar pomeni, da lahko pomagajo ohranjati občutek sitosti in tako pomagajo pri hujšanju.

Paradižnik je torej pravo superživilo, ki ga je vredno vključiti v svojo prehrano. S svojimi številnimi hranili in zdravilnimi lastnostmi paradižnik ne ponuja le odličnega okusa, ampak tudi izboljša vaše zdravje in dobro počutje.

Paradižnik in rakava obolenja

Res, da je paradižnik v prvi vrsti zelo učinkovit v preprečevanju nastanka bolezni srca in ožilja, poleg tega pa deluje zaščitno tudi pri nastanku rakavih obolenj. Še posebej učinkovito zaščito nudi pri nastanku raka na prostati. Večje količine paradižnika kot zaužijete, bolj se zmanjšuje tveganje za nastanek raka na prostati, za kar 50 odstotkov pa se zmanjša tveganje za nastanek določenih agresivnih tumorjev na istem predelu. Neke nove raziskave pa so dokazale celo, da paradižnik uspešno zmanjšuje tudi tveganje za nastanek raka na dojki, materničnem vratu, prebavilih, mehurju in pljučih.

Poleg vsega omenjenega pa paradižnik pospešuje tudi izločanje vode iz organizma, regulira prebavo in hkrati vzpodbuja delovanje trebušne slinavke. Vitamin K, ki se nahaja v tem zdravilnem sadežu, pomaga vzdrževati kosti zdrave, krom in riboflavin pa sta zelo koristna predvsem za ljudi, ki trpijo za migrenami ali pa imajo sladkorno bolezen oziroma diabetes. Tako kot vsak živ organizem oziroma živo bitje varuje nek ovoj (koža) pred škodljivimi vplivi okolja, tako tudi rastline varujejo olupki oziroma skorja. Zato imajo tudi olupki pri paradižniku velik pomen pri zaščiti pred škodljivimi okoljskimi vplivi. Ravno olupek naj bi vseboval največji del antioksidantov, kateri omogočajo sadežu, da se uspešno bori proti škodljivim vplivom narave.  Vendar pa morate biti tukaj zelo pozorni! Olupki so hkrati del sadeža, kjer se nabirajo škodljive bakterije in pesticidi, zato vsak sadež nujno pred uporabo operite!

Kljub temu, da nek izrek pravi: »Eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran«, jabolko ni edini sadež, ki ima blagodejne učinke na vaše telo in organizem, še posebej pa na srce in ožilje. Sedaj ste spoznali še en sadež, paradižnik, ki ima enako blagodejne učinke tako na srce kot tudi na ožilje. Če ste do sedaj paradižnik uživali samo nekajkrat na teden, imate sedaj kar nekaj razlogov več zakaj ga uživati vsakodnevno!

Paradižnik vsebuje:

  • vitamin C,
  • vitamine B,
  • alfakaroten in betakaroten,
  • lutein,
  • fitoen in fitofluen,
  • kalij,
  • polifenole,
  • krom,
  • biotin,
  • likopen,
  • magnezij,
  • mangan,
  • cink in številne druge snovi.

Recept: Paradižnikova juha

Paradižnikova juha

Sestavine:

  • čebula
  • olivno olje
  • sveži, zreli paradižniki (približno en na osebo)
  • česen
  • peteršilj
  • rožmarin
  • sol
  • poper
  • korenje
  • čili v prahu

Priprava:
Najprej počasi segrejte olivno olje (lahko tudi navadno, če ste mnenja, da olivnega olja ne segrevamo) in dodajte čebulo, ki jo dobro prepražite, sledijo pa na kocke narezani paradižniki. Nekateri jih raje olupijo, vendar se v lupini skriva velik del okusa in zdravih snovi, zato vam priporočamo, da jih vržete v lonec kar z lupino. Dodajte sol, čili in poper, naribajte korenje, popestrite z rožmarinom in zalijte z vodo. Namesto soli lahko uporabite tudi majhno kocko jušne osnove. Kuhajte približno od deset do dvajset minut, odvisno od količine. Po želji na koncu vkuhajte še malo smetane za kuhanje, in ko servirate, potresite s peteršiljem ali dodajte kruhove kocke.

NAJNOVEJŠE