DomovZdravje & prehranaAli zdržite dan brez mesa?

Ali zdržite dan brez mesa?

Neuravnoteženo prehranjevanje s poudarkom na mesu nedvomno ni zdravo. Z mesom v telo hitro vnesemo več energije, kot je potrebujemo. Če ga uživamo preveč, dobimo preveč maščob in beljakovin, njihovi stranski proizvodi pa obremenjujejo telo. Zato tudi prehranski strokovnjaki svetujejo, da v jedilnike vnesemo več sadja in zelenjave. Vegetarijanska prehrana je lahko ena od možnosti za bolj zdravo in varovalno prehrano, če se je seveda lotimo pravilno.

- Oglas -

Vegetarijanka in vegetarijanska prehrana

Velika ameriško-kitajska raziskava na področju prehranjevanja in zdravja je pokazala, da vegetarijanci v povprečju živijo približno sedem let in vegani celo 15 let dlje od mesojedcev. V deželah, kjer je povprečna poraba mesa na prebivalca visoka, veliko ljudi umre zaradi raka in bolezni srca ter ožilja. Zdravstveni razlogi kot tudi etični pomisleki marsikoga spodbudijo k prehodu na bolj rastlinsko hrano. V Belgijskem mestu Gent so v prizadevanju za boljšo prehrano prebivalcev celo uvedli en vegetarijanski dan v tednu.

Obstaja veliko vrst vegetarijanstva – od tistih, ki odklanjajo le meso (z izjemo rib) do strožjih, ki uživajo samo hrano rastlinskega izvora in zavračajo vse proizvode živalskega izvora, torej tudi jajca, mleko, maslo, sir in med (veganstvo). Meso nadomestijo z uživanjem žit, stročnic, oreščkov, semen in posušenega sadja. Vendar zdravniki in strokovnjaki za prehrano pogosto opozarjajo tudi pred morebitnimi slabimi zdravstvenimi posledicami veganskega načina prehranjevanja, ki lahko ob nepazljivosti privede do pomanjkanja esencialnih hranilnih snovi, kot so cink, kalcij, magnezij, železo, mangan, selen, baker in vitamin B12.

- Oglas -

Zgolj ukinitev mesa iz prehrane torej sama po sebi ni zagotovilo za zdravo prehrano. S tremi slovenskimi zagovorniki pretežno vegetarijanke hrane smo zato govorili o tem, kakšna naj bi bila vegetarijanska hrana, da bo tudi uravnotežena in bo telesu zagotovila vse, kar potrebujemo.

Ni nevarnosti

Branka Musladin, dr. med., spec. družinske medicine, uživa zelo malo mesa tako iz zdravstvenih kot tudi iz ekoloških in etičnih razlogov. “Če se vegetarijanci in vegani pravilno prehranjujejo, ni nevarnosti, da bi trpeli zaradi pomanjkanja ne beljakovin in ne rudnin,” je prepričana zdravnica. “A zavedati se morajo, da je treba jesti stročnice, izdelke iz soje (predvsem tofu), oreške, ki so vir aminokislin in rudnin, ter raznovrstno zelenjavo. Tudi žita so lahko vir aminokislin. Kvinoja, na primer, vsebuje vse potrebne aminokisline.

Navaja še nekaj koristnih nasvetov, kako si zagotoviti ustrezna hranila.

  • Kakovostna hladno stisnjena olja so vir v maščobi topnih vitaminov: A, D, E, K. Rafiniranih olj in margarin bi se po njenem mnenju morali izogibati.
  • Kalcija in magnezija in drugih rudnin je veliko v temnolistni zelenjavi, sveži sirotki, mladem siru, kalčkih alfa-alfa, pa tudi v korenju, sezamovem semenu in sezamovem maslu in tahiniju (sezamova pasta).
  • Oreščki vsebujejo beljakovine, maščobe in rudnine ter seveda kalcij.
  • Železa je veliko v temnolistni zelenjavi, stročnicah, oreščkih, suhem sadju (rozine, slive, datlji, marelice), borovnicah in algah klorela. Pri tem je pomembno vedeti, da vsrkanje železa pospešuje vitamin C (citrusi, paprike, kivi, kislo zelje).

Narava je popolna

Vegetarijanska prehranaMladen Krsnik, univerzitetni diplomirani kemik, ki je zaposlen v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, opozarja, da se je treba pred spremembo prehranjevalnih navad temeljito poučiti o delovanju telesa kot tudi o tem, kje se nahajajo pomembni elementi za naše telo. Sam je vegan že skoraj 13 let.

- Oglas -

Verjame, da je narava popolna in da je ni treba spreminjati. “Spremenimo lahko le sami sebe. Isto velja pri prehrani. Z vsem tehničnim razvojem se je v zadnjih 250 letih spremenilo tudi prehranjevanje. Vsa hrana je bolj očiščena, sicer lepa na pogled, vendar osiromašena za pomembne informacije iz narave. Vsaka spojina, molekula, atom ali elektron ima svoje mesto v rastlini. Če porušimo ravnotežje s kemično predelavo, odvzamemo rastlini del orodja, ki je potreben za kakovostno izrabo njenih snovi v telesu, na primer za vsrkanje železa in kalcija ter izgradnjo vitamina B12 iz predhodnikov.”

Za razjasnitev, zakaj pride do določenega pomanjkanja, je treba najprej poznati delovanje lastnega telesa, je prepričan. Naše telo, ki deluje izredno varčno, primerja z elektrarno. Tudi v telesu imamo izvor energije (organ) in porabnike. Ko pride do težav v elektrarni, ta izvozi manj električne energije. Podobno naj bi se dogajalo v telesu. “Kadar organ, na primer jetra, ne deluje optimalno, lahko v telesu pride do pomanjkanja kakšne snovi – beljakovine, encima … Čeprav lahko to snov dobimo tudi iz prehrane, se ne more vsrkati ali vgraditi v naš organizem. To lahko čutimo kot utrujenost, kot da nimamo napolnjenih ‘baterij’, ali pa se pojavijo celo resni simptomi pomanjkanja na fizični ravni v obliki obolenja.”

Le naravna dopolnila

Mateja Ulaga že osem let živi po ortodoksnem bioveganskem načelu. K spremembi prehrane so jo sprva navedli zdravstveni razlogi, pozneje je to postal njen način življenja. Njena hrana je brez mesa, brez mlečnih izdelkov, rib, jajc, razhudnikov (krompir, paradižnik, jajčevci, paprika). Ne uporablja sladkorja in ga nadomešča z javorjevim sirupom, z ječmenovim, kamutovim, riževim sladom in grozdnim sirupom. Odpovedala se je poživilom (pravemu čaju, kavi in alkoholu). Ne uporablja tudi nobenih vitaminov in rudnin v obliki kemičnih prehranskih dopolnil, zato pa je zagovornica nekaterih naravnih.

Da bi se izognili pomanjkanju hranil, je potrebno skrbno načrtovanje hrane, je še prepričana Ulagova, ki se je sama iz bioveganstva izobraževala v Milanu in Londonu. “Poleg zelenjave, sadja in oreščkov lahko telo podpremo tudi z raznimi naravnimi dopolnili,” meni in nekatere tudi navaja.

  • Dopolnilo, ki vsebuje kalčke mladega ječmena, je polno rudnin, vitaminov, železa, kalcij in kalija.
  • Tudi ostali kalčki, ki jih lahko sami kalimo, so po njenem mnenju zakladnica zdravja.
  • Kalcij vsebujejo oreščki, semena, avokado, čičerka, tofu, česen, fige, listnata zelenjava in alge, še posebno dulse in kelp.
  • Odlično naravno dopolnilo naj bi bil miso, fermentirana soja, polna encimov. “To je odlična začetna jed, ker pripravi telo na prebavljanje. Paziti je le treba, da ga ne prevremo, ker uničimo vse encime.”
  • Cink vsebujejo bučna semena, čičerka in tahini (sezamova pasta).
  • Za dvig energije priporoča cvetni prah in umeboshi pasto ali kis (iz japonske slive), ki naj bi podpirali ledvice, jetra in želodec.
  • Alge (klorela, klamatske alge, kombu, nori, hidziki) priporoča kot prvinsko in zelo prečiščevalno hrano, ki blagodejno vpliva na vse organe.
  • Vitamin B12 vsebujejo klamatske alge in aloe vera.
  • Vitamin B2 se nahaja v kvasu.
  • Lanena semena vsebujejo železo.
  • Kakav je bogastvo žvepla in magnezija.

“Smo iz maščob, beljakovin, sladkorja, vitaminov, rudnin in vode,” pravi Mateja Ulaga in nadaljuje, da vse to naš čudežni organizem tudi sam proizvaja, če pravilno ravnamo z njim, če vanj vnašamo njemu čim bolj prijazno gorivo. “To pomeni gorivo, ki daje telesu energijo, zagon in podporo tudi na psihični ravni; in takrat nam telo to s hvaležnostjo vrača s skladnim delovanjem. Saj imamo v sebi največje laboratorije: za vitamine in aminokisline so to jetra in za rudnine ledvica.”

Otroci in vegetarijanstvo

Kakovostno in premišljeno

“Če želite jesti res najkakovostnejšo hrano, potem posegajte po sadju in zelenjavi, vzgojeni po biodinamiki, kajti naše telo je tempelj naše duše in zaslužimo si le najboljše,” meni Mateja Ulaga. “Idealna hrana je tista, kjer ni potrebnih nobenih dopolnil,” pa meni Mladen Kersnik. “Seveda si je za prehrano treba vzeti čas, jesti umirjeno v prijetnem okolju in hrano počasi vsaj 30-krat prežvečiti,” dodaja Branka Musladin, dr. med. Vsi trije se strinjajo, da je hrano treba pripravljati in jesti z ljubeznijo.

Pri odločanju o tem, kaj boste jedli, si lahko pomagate z naslednjo mislijo Mateje Ulaga: “Prisluhnite svojim potrebam in mislim ter sledite svojim željam, ker le vi veste, kaj je za vas najboljše – to lahko hitro preverite po svojem počutju.” Odločitev je torej v vaših rokah.

Čistost uma je odvisna od čistosti hrane

Prednost vegetarijanskega načina prehrane, za katerega se ljudje večinoma odločajo zaradi verskih, filozofskih ali ideoloških načel, oziroma ker želijo živeti zdravo in v skladu z naravo, je, da telo s takšno prehrano dobi velike količine vlaken, ki sicer nimajo hranilne vrednosti, a so pomembna za pravilno delovanje prebavil in odstranjevanje odpadnih snovi iz telesa. S količino odpadkov v telesu je povezana celo bistrost uma. Manj je odpadkov, bolj nam delujejo možgani. “Vegetarijanec sem postal zato, da lahko bolje izkoristim svoj um!” je nekoč izjavil znanstvenik Thomas Alve Edison.

Zdrava prehrana v šole

“Naša država je še zelo zaprta za dojemanje za drugačen način prehranjevanja in še vedno je zakoreninjen tradicionalen način prehranjevanja,” meni Mladen Kersnik. Po njegovih besedah strokovnega izobraževanja za poznavanje področja prehrane v Sloveniji tako rekoč ni. Obstajajo določena društva, trgovine z zdravo prehrano, skupine posameznikov, ki skušajo širiti znanje o vegetarijanskem prehranjevanju, vendar se mu to zdi premalo. Meni, da bi morali takemu znanju bolj prisluhniti tudi v vrtcih in šolah, da bi tako pregnali prepričanje, da je nemesna hrana škodljiva. Mateja Ulaga meni, da bi v šole lahko vpeljali tudi delavnice o pripravi zdrave hrane in obiske ekoloških kmetij. ”

Preberite si tudi, ali veganstvo res ogroža otrokov razvoj?

Ksenija Tratnik, arhiv Zdravja

Bodi Eko
Bodi Eko
Na uredništvu s skupnimi močmi pripravljamo številne članke in prispevke za zdravje in zdravo življenje, ekologijo ter nasvetov za dom ter učinkovito rabo energije Že več kot 20 let spremljamo in raziskujemo omenjena področja ter se ves čas izobražujemo in nadgrajujemo svoje znanje.

NAJNOVEJŠE