Knajpanje je posebna oblika zdravljenja z vodo, katere zaฤetnik je nemลกki duhovnik in zdravilec Sebastian Kneipp, ki je ลพivel v devetnajstem stoletju. Zajema vse, od razliฤnih oblik utrjevanja telesa do prepreฤevanja in lajลกanja zdravstvenih teลพav s hladno in toplo vodo, izmenjavo obeh, oblivi, oblogami, kopelmi, soparo in drugim.
Kot ลกtudent je Sebastian Kneipp veliko bolehal, med drugim za tuberkulozo. Ker je prebral neko knjigo o zdravljenju z vodo, je zaฤel njene uฤinke preizkuลกati na svoji koลพi. Sredi zime se je namoฤil v mrzlo Donavo, nato pa se oblekel, ne da bi se obrisal. To naj bi daljลกe obdobje ponavljal in โฆ je ozdravel.
Omenjeno spodbujanje obrambnega mehanizma in zdravljenja z vodo je nato razvijal skozi vse ลพivljenje in je med drugim ustanovil tudi svoje zdraviliลกฤe. Najprej je bilo namenjeno bolnim duhovnikom in revnim ter bolnim otrokom, a so ga pozneje odprli ลกe drugim bolnikom.
Celostni pristop
Knajpanje ima danes med privrลพenci naravnega ลพivljenja in zdravilstva veliko zagovornikov. Nekatere zamisli Sebastiana Kneippa o utrjevanju telesa in pospeลกevanju okrevanja (na primer pri oslabitvah srca in ledvic ter po operacijah) z vodo je sprejela tudi uradna medicina.
A knajpanje ne obsega le hidroterapije, temveฤ oznaฤuje celostni pristop k zdravju ฤloveka. Namenjeno je sploลกni imunski krepitvi telesa, ki je pomembna tako pri ohranjanju zdravja kot pri premagovanju bolezni. K njej najveฤ prispeva zdrav in naraven slog ลพivljenja, po katerem se vse veฤ ljudi danaลกnjega ฤasa spet trudi ลพiveti.
Vkljuฤeval naj bi:
- ustrezno prehrano s ฤim manj sladkorja, maลกฤob in mesa
- zadostno gibanje na sveลพem zraku in razliฤne gibalne vaje
- zeliลกฤa za notranjo in zunanjo uporabo (kot dodatek kopelim ali obkladkom)
- urejen naฤin ลพivljenja, ki lahko pripomore k sprostitvi, premagovanju stresa in obvladovanju vsakodnevnih nalog.
Bosi po rosi
A najbolj je znano Kneippovo zdravljenje z vodo. Menil je, da lahko hladna in topla voda ali pa izmenjevanje ene in druge pozdravijo marsikatero bolezen. Voda je bila zanj uฤinkovito sredstvo, s katerim lahko poveฤamo odpornost telesa.
Vzroke bolezni je pripisoval predvsem motnjam v krvnem obtoku in ลกkodljivim snovem v krvi in tkivnih sokovih. Zato je eden bistvenih ciljev knajpanja vzpostaviti normalni krvni obtok, znebiti se ลกkodljivih snovi in ฤloveku povrniti zdravje.
Po njegovih besedah ลกkodljive snovi razkrojimo s toplimi zeliลกฤnimi kopelmi in soparami, izloฤanje pa pospeลกimo z raznimi ovitki, umivanjem in oblivi. Telo utrjujemo s hladnimi kopelmi, umivanjem, s hojo po vodi, rosi in sveลพem snegu in z drugim.
ล e umivanje je zdravilno
Zdravilec je za prepreฤevanje in lajลกanje razliฤnih bolezni priporoฤal ลกtevilne oblike in postopke knajpanja. Poglejmo nekaj oblik.
- UMIVANJE: po umivanju se ne obriลกemo. Tako spodbudimo krvni obtok in prekrvitev telesa. Z umivanjem naj bi pospeลกili tudi izloฤanje ลกkodljivih snovi in ga utrdili. Umivanje naj bi med drugim lajลกalo glavobol, boleฤine zaradi protina in katarja.
- KOPELI IN POLKOPELI: kopeli lahko zajemajo celo telo ali posamezne dele telesa. Tako loฤuje oฤesne kopeli, kopeli za roke, noลพne kopeli, sedeฤe kopeli in polkopeli. Lahko so mrzle, hladne, tople ali vroฤe, z dodanimi zeliลกฤi ali brez. Oฤesno kopel je na primer priporoฤal pri oฤesnih vnetjih, noลพna naj bi prepreฤevala potenje in urejala krvni obtok.
- OBLIVI: priporoฤal je oblive z mrzlo vodo posameznih delov telesa (kolena, stegna, spodnjega ali zgornjega dela telesa, hrbta, rok, glave, oฤi in drugega) ali celega telesa glede na bolezen. Obliv si lahko po njegovem nasvetu privoลกฤimo tudi po topli kopeli, s ฤimer naj bi pregnali utrujenost.
- OVITKI IN OBKLADKI: ovitke glave, vratu, nog ali celega telesa naj bi uporabljali za razkrajanje ลกkodljivih snovi in njihovo izloฤanje iz telesa. Prav tako naj bi bili primerni za zniลพevanje ali zviลกevanje telesne temperature. Obkladke je uporabljal na trebuhu ali na spodnjem in zgornjem delu telesa in naj bi imeli podoben uฤinek kot ovitki.
- SOPARA (PARNE KOPELI): soparo je prav tako priporoฤal za razkrajanje ลกkodljivih snovi, vendar je hkrati ลกe svetoval, da je ne uporabljamo pogosto. Uporabljal je parne kopeli za glavo, tudi posebej za nos in uลกesa, laket, noge, sedeฤe parne kopeli in parne kopeli za celo telo.
Knajpanje v zdraviliลกฤu ali naravi
Danes so razliฤne oblike knajpanja sestavni del ponudbe ลกtevilnih zdraviliลกฤ v Sloveniji in v tujini. Tam se lahko namoฤimo v posebnih bazenih za knajpanje s hladno vodo in kadeh oziroma kadiฤkah, kot jih imenujejo ponekod, si knajpamo noge ali se podamo po knajpovi poti s ลกirลกim programom knajpanja.
A seveda se z najmanj stroลกkov lotimo knajpanja kar doma ali v naravi. Njegov utemeljitelj ga odsvetuje le otrokom. Zanje naj bi bilo primerno le v blaลพji obliki.
Sebastian Kneipp je svojo zdravilsko metodo priporoฤal pri:
- obolenjih srca in oลพilja
- nekaterih blaลพjih ลพivฤnih motnjah
- motnjah endokrinega in presnovnega sistema (kot pri sladkorni bolezni)
- nekaterih revmatiฤnih obolenjih
- obolenjih prebavil (zaprtju, rani na ลพelodcu)
- boleznih dihal (kroniฤnem bronhitisu)
- nekaterih obolenjih ลพenskih spolnih organov (pri nerednem meseฤnem perilu, kroniฤnem vnetju jajฤnikov).
Ob morebitnih zdravstvenih teลพavah priporoฤamo, da se knajpanja lotite previdno in se o njem posvetujete z zdravnikom.
Preudarno na knajpovo pot
Svoje naฤine zdravljenja z vodo in druge nasvete glede naravnega zdravilstva je Sebastian Kneip objavil v ลกtirih knjigah: Moja vodna kura, Tako naj bi ลพiveli, Moj testament za zdrave in bolne (v slovenลกฤini je izลกla v dveh delih pod naslovom Zdravljenje z vodo) in Uvod k moji oporoki. K zakladnici knjig o zdravilnih rastlinah je Sebastian Kneipp prispeval knjigo z naslovom Rastlinski atlas, svoja znanja pa je delil tudi na predavanjih po vsem svetu. Za nadaljnje informacije o knajpanju svetujemo njegovi knjigi, ki sta pri nas izลกli pod naslovom Zdravljenje z vodo (Prvi in drugi del) in Voda โ vir zdravja (prirejena in dopolnjena izdaja), od koder izvira tudi veliko podatkov iz tega prispevka.
Nered v telesu
V prvem delu Zdravljenja z vodo Sebastian Kneipp pravi naslednje: ยปStvarnik je ฤloveku dal vodo in zeliลกฤa; ฤe te pravilno izbiraลก, imaลก v glavnem vse, da bolezni ozdraviลก, preลพeneลก in telo spet ozdraviลก. Gre le za to, na kakลกen naฤin uporabljaj vodo ter katera zeliลกฤa izberi in kako jih izkoristi. ฤe je telo bolno, je prav gotovo v njem nastal nered, ki je poruลกil lepo skladje, pri tem pa so se razvile bolezenske snovi in telo zaradi njih oboli ali pa je telo kaj sprejelo vase, kar je organizem spet spravilo v nered in zdravju ลกkodovalo. Naj je ลพe bilo tako ali drugaฤe, zdravila morajo razkrojiti in izloฤiti bolezensko snov, ki je prodrla v telo ali pa je v njem nastala.ยซ
Zaฤnimo poฤasi
Knajpamo se lahko tudi sami doma. Na primer, preden gremo spat, se najprej oprhamo s toplo vodo, nato ลกe s hladno ali mrzlo. Z mrzlo vodo se zaฤnemo prhati postopoma in previdno (zaฤnimo pri nogah), ลกe posebej, ฤe prhanja z mrzlo vodo nismo vajeni. Po Kneippu je dobro tudi, da se po prhanju ne obriลกemo, saj s tem utrjujemo svoje telo.
Zvonka Jug, arhiv Zdravja