Knajpanje in hidroterapija za zdravo telo

Hidroterapija ali knajpanje je uporaba vroče ali hladne vode za utrjevanje,  izboljšanje prekrvitve, spodbujanje presnove; v obliki kopeli, prhe, drgnjenja, povitkov (Preissnitzevi obkladki), hoje po vodi (bosanje v mrzli, po možnosti tekoči vodi). Posebna oblika hidroterapije je knajpanje.

Kdo je bil Sebastian Kneipp?

Sebastian Kneipp je bil rojen 17. maja 1821 v bavarski vasici Stephansried. V sedemčlanski družini je vladalo veliko pomanjkanje. Že kot otrok je moral pomagati očetu pri tkanju na statve. Njegova želja, da bi postal duhovnik, se je zdela neuresničljiva. Starši za to niso imeli razumevanja in noben domač duhovnik se ni zavzel zanj. Zaradi tega se je odločil, da si bo denar za študij prihranil sam. Žal pa je prav na njegov 21. rojstni dan pogorela domačija skupaj z vsemi njegovimi prihranki. Po Sebastianovem dolgotrajnem prizadevanju je njegov dobrotnik nato postal kaplan dr. Merkle.

Leta 1844 je Kneipp kot 23-leten fant vstopil v gimnazijo. Leto kasneje je začel kašljati, izgubil tek in pričel telesno slabeti. Kljub temu je prišel do zrelostnega izpita – mature. V dvorni knjižnici je odkril knjižico Poduk o moči in učinkovanju sveže vode na telesa ljudi, zlasti bolnih. Kot semeniščnik je v Dillingenu nekega novembra ponoči preplezal visoko obzidje lemenata in se za nekaj sekund pognal v ledenomrzlo Donavo. Nič se ni obrisal, ampak se je oblekel na mokro telo. To je delal večkrat na teden. Naposled je ozdravel, v zdravljenje z vodo pa je na skrivaj vpeljal tudi nekaj sošolcev.

PREBERITE TUDI

Zalijte fižol s tem pripravkom: Trik, ki ga poznajo izkušeni vrtnarji

Avgusta 1852 je bil 31 letni Sebastian Kneipp v augsburški katedrali posvečen v duhovnika, kot kaplan v Bossu pa je doživel prvo prijavo zaradi prekrška – nepooblaščeno je dal zdravstveni nasvet! Kljub prepovedi je bolnim pomagal še tudi naprej. Ko je v župniji izbruhnila kolera, je tako rešil 42 ljudi. Prestavljen je bil v švabski Bad Wörishofen, ki je kasneje postala Kneippova središče delovanja – nekakšna trdnjava. Danes se tam nahajajo mogočna Kneippova zdravilišča, v celi Nemčiji pa obstaja kar okoli 500 Kneippovih društev. Med drugim je bil Kneipp spovednik za redovnice dominikanke. V njihovi pralnici je izvajal znamenite oblive, bolnikom pa je dajal tudi navodila za zdravljenje in spremembo prehrane. Ljudi je odvajal od zasvojitve z (mastnim) mesom in priporočal uporabo zdravilnih zelišč.

Knajpanje in hidroterapija

Znano je, da je že oče naravnega zdravilstva Hipokrat 500 let pr.n.š. za ozdravitev od različnih bolezni priporočal razne kopeli in oblive s svežo vodo. Kneipp je to priporočilo počasi razvil do cele znanosti o tem, da je najboljša voda v sadju, zelenjavi in zeliščih. Kmalu po Kneippu so tudi drugi zdravniki začeli odkrivati notranje oblivanje z vodo, s čimer se je zdravljenje znatno pospešilo. V sedanji fazi se hitro širi vest o čudodelni moči svežih sokov.

V Kneippovo pralnico pri nunah na Bavarskem so pričeli prihajati bolniki od vsepovsod. Pri oblasteh za nove metode zdravljanja ni bilo razumevanja. Potrebno je bilo poskrbeti za prenočišča. Majhna župnija je postajala zdraviliški center. Kneipp je sezidal župnišče Sebastianeum, ki je bilo namenjeno bolnim duhovnikom in je služilo tudi kot zavetišče za bolne otroke. Zdravilišče je kmalu dobilo svojo dietno kuhinjo, Kneipp pa je odprl tudi zeliščno lekarno. Sam je nabiral zdravilne rastline, delal tinkture, praške in čaje ter razvrščal zdravilne rastline.

V Kneippovem zdravilišču so pričeli delati tudi drugi zdravniki. Kneipp je vedno poudarjal, naj metodo zdravljenja z vodo preuči zdravniška stroka. Leta 1894 so se ti zdravniki združili v mednarodno društvo, ki mu je predsedoval Kneipp in delal na tem, da bi zdravniki v metodah zdravljenja z vodo ostali enotni, želel pa je tudi, da bi ljudi učili živeti naravno, da si bodo pri manjših nadlogah znali pomagati sami, pri težkih boleznih pa bi se posvetovali z zdravnikom.

Zdravljenje z vodo

Leta 1866 je Kneipp izdal danes slavno knjigo Moje zdravljenje z vodo, ki je takoj postala velika uspešnica. Menil je, da bodo ljudje zaradi knjige nehali prihajati v njegovo zdravilišče, a se je po njenem izidu obisk kar podvojil. Leta 1889 je izšla knjiga Tako naj bi živeli, kasneje pa je izdal tudi rastlinski atlas, kjer so bile opisane in v naravnih barvah prikazane vse rastline, ki so jih takrat uporabljali v naravnem zdravstvu. Leta 1894 je izšla tretja Keippova knjiga Moja oporoka za zdrave in bolne (v slovenščini: Zdravljenje z vodo v dveh zvezkih na 300 straneh).
V zadnjem Kneippovem delu Uvod k moji oporoki najdemo tudi telovadne vaje, opis zgradbe človekovega telesa in nasvete za pomoč pri manjših nesrečah.

Kneipp je veliko predaval in potoval. Povsod je doživljal navdušen sprejem. Aktivno je zdravil tudi še po svojem 70. letu. Leta 1897 ga je pričelo izdajati lastno zdravje. Zrasla mu je velika bula, vendar je operacijo odklonil. Sebastian Kneipp je tako 17. junija 1897 umrl visoko priznan in globoko spoštovan kot eden največjih dobrotnikov človeštva.

Dr. France Susman