Ječmen – zdravo in dobro živilo

Ječmen naj bi izviral iz Etiopije in jugovzhodne Azije, kjer so ga gojili že pred več kot 7000 leti. Pridelovali so ga za hrano človeka in živali, prav tako so ga uporabljali za pridelavo alkoholnih pijač, kar počnemo še danes.

Jêčmen smatrajo za zelo staro že nekoliko pozabljeno žito, vendar se ječmenu pišejo boljši časi. Zaradi njegovih izjemnih prehrambenih in zdravilnih lastnosti so ga v znanosti ponovno odkrili. Raziskave so pokazale, da je ječmen edina rastlina, ki v velikih količinah vsebuje vse vodotopne vitamine, aminokisline in večino za življenje potrebnih elementov in snovi.

Znano je, da nas današnja hrana zaradi onesnaženega zraka in tal, načina pridelave in predelave ne hrani tako, kot nas bi morala. Ta hrana je siromašnejša z vitamini, minerali in balastnimi snovmi, ki so za človekovo zdravje in počutje bistvenega pomena. Zato je pri izbiri hrane pomembno, po kateri hrani segamo. Vemo, da ima biodinamično pridelana hrana visoko hranilno vrednost, sledi pa ji ekološko pridelana hrana.

Gojenje ječmena

Ječmen prenaša precej ostrejše klimatske pogoje kot pšenica. Za rast potrebuje globoka, srednje težka rodovitna tla, ker so njegove korenine pri črpanju hranil in vode prešibke. Ob cvetenju ječmen prepoznamo po tem, da ima vsak klasek le en cvet, medtem ko poznamo pri pšenici in rži večcvetne klaske.

Pokončne klase sestavljajo po trije klaski v vsaki izjedi klasnega vretena. Zdravi načini prehranjevanja oživljajo in spodbujajo prehrano z žitnimi jedmi. Za pripravo ričeta potrebujemo oluščen ječmen oziroma ješprenj. Lahko ga zmešamo s piro, rižem ali ajdovo kašo. Iz zrn, zdrobljenih v kašo, lahko pripravimo najrazličnejše kuhane, pečene in pražene jedi. Od vseh žit je prav ječmen najtrši, zato ga pred kuhanjem namakamo v vodi. Ječmenov kruh (ječmenjak) je trd, zbit, drobljiv in sladkega okusa.

Ječmen, mladi ječmen, ječmenova travaJečmen skozi zgodovino

Zapiski pravijo, da naj bi prvi recept za ječmenovo vino odkrili 2800 let pred našim štetjem. Ječmen so pridelovali v Egiptu že okoli 7000 let pr.n.š. Poleg riža je bil v vzhodni Aziji in je marsikje še danes glavna hrana prebivalstva. V stari Grčiji so ječmen darovali bogovom in z njim kronali zmagovalce na igrah. Bil je tudi osnovna prehrana Grkov. Vplival naj bi na plodnost in čistost razuma (grških atletov in filozofov). Ječmen je bil tudi kruh revnega rimskega ljudstva in vojščakov. Že stari Rimljani so dneve poimenovali po planetih. Ječmen tako povezujemo s torkom, ki je poimenovan po planetu Mars (v Italijanščini torek = Marte-di iz Marte = Mars).

Uporabljali so ga že stari Egipčani in Grki, iz njega pekli kruhu podobno pogačo in pili sok, rimski atleti in gladiatorji so ga častili zaradi moči, ki jim jo je dal, pri Kitajcih pa je veljal za simbol moškosti, zaradi velikega števila semen v klasju. Kasneje so ljudje iz njega pričeli pridelovati ječmenovo kašo, moko, za živinsko krmo in kot nadomestek za kavo. Dandanes ga največ pridelajo v Kanadi, Združenih državah Amerike, Rusiji, Nemčiji, Franciji in Španiji.

Hranilne in zdravilne lastnosti ječmenove trave

Pravijo, da 5 g ječmena ima več beljakovin in vlaknin kot 114 g surove špinače, prav tako vsebuje enajstkrat več kalcija kot kravje mleko in sedemkrat več vitamina C kot pomaranča.  Sok vsebuje antioksidante, encime in druge sestavine, ki nevtralizirajo proste radikale in druge neprijazne kemikalije, kot so pesticidi in prehranski konzervansi.

Ječmen vsebuje tudi beta karotene, folno kislino, kalcij in vitamine B; zato spada med izjemno zdravo živilo. Sok ječmenove trave je poln vitamina C in E, ki bolje učinkujeta, če jih uživamo skupaj kot ločeno, znano je še, da ima ječmen veliko železa, amino kislin in mineralov, bogat je z vitaminom K, F, P, bakrom, koencimom, amino sladkorji, kalijem, magnezijem, cinkom, dobrodejno vpliva na artritis, astmo, težave s kožo, impotenco, proti zaprtju, debelosti, sladkorni bolezni težavami srca in problemi z ledvicami. Vsebuje tudi velik nivo klorofila, ki  stimulira rast tkiv in pomaga rdečim krvnim telescem, da se povezujejo s kisikom.

Klorofil  tudi odstranjuje ogljikov dioksid in ogljikov monoksid, odstranjuje strupe iz telesa (težke kovine in druge strupene snovi, ki jih zaužijemo). Klorofil deluje antibakterijsko, spodbuja imunski sistem, čeprav se moramo zavedati, da se pozitivni učinki ječmena na telo razlikujejo od tega, kje in na kakšen način je bila rastlina vzgojena.

Ječmenova trava

Pozitivni učinki ječmena

Pozitivne učinke zelenih živil sta pod drobnogled vzela britanski znanstvenik dr. Christopher Hills in izredni profesor dr. Yoshihide Hagiwara,  ki je poučeval na oddelku za okoljsko toksikologijo, in sicer na kalifornijski univerzi. Prišla sta do zanimivega odkritja – izvedela sta namreč, da je izmed 400 testiranih živil največ naravnih hranil ravno v listju mlade ječmenove trave.

Zaenkrat še ni znano, da bi povzročila uporaba ječmena kakršnekoli stranske učinke na človekovo telo ali počutje, saj je hranljivo živilo, ki povzroči dobro psihično in fizično počutje. Pogosto ga uporabljamo tudi v kulinariki, zato obstaja kar nekaj receptov za pripravo zdrave, hranljive in uravnotežene jedi, ki vsebuje ječmen. Enega takšnih nam je zaupal kuhar Tomaž Zavec iz gostilnice La Storia v Celju.

Ječmen ima vrsto zdravilnih učinkov, ki so plod številnih raziskav.  Nekoč je ričet slovel kot hrana revežev, danes pa je vse bolj upoštevan kot sodobna hrana. Pri kuhi postane sluzast, sluz pa je koristna v prehrani želodčnih bolnikov. Ječmen preprečuje bolečine zaradi krčnih žil in blaži oslabelost vezivnega tkiva.

Ječmen za dobre kosti

Ječmen je remineralizator kosti, pomaga pri pljučnih boleznih in kardioloških bolezni. Je zelo hranilen in toničen, zato je zelo priporočljiv v primerih gastritisa, vnetjih debelega črevesja in vnetju sečnika. Poleg tega pozitivno vpliva na koncentracijo in umske aktivnosti, ker vsebuje magnezij, fosfor, kalij, vitamin E, kalcij in železo. Magnezij v našem telesu ima zelo pomembno vlogo, je eden najpomembnejših in najučinkovitejših antioksidantov, ki med drugim nas varuje pred nastankom srčno žilnih obolenj. Torej nas varuje pred srčnim infarktom in možgansko kapjo, pomaga pri nastajanju in krepitvi naše imunskega sistema. Mogoče se tu skriva odgovor na vprašanje, zakaj v zadnjih letih narašča število srčnih in rakavih obolenj. Magnezij v obliki šumečih tablet pa naštetih lastnosti nima.

Ječmen je lahko prebavljiv in ima visoko energetsko vrednost, zato so ga v preteklosti veliko uporabljali v bolnišnicah. Ječmen učinkuje protivnetno in učinkuje na imunski sistem z zaviranjem vnetij. Učinkuje odvajalno, obnavlja prebavo. Priporočljiv je v primeru vnetja debelega črevesja, pri zaprtju, griži, hemoroidih, protinu (vnetje sklepov zaradi nabiranja soli sečne kisline), pri vnetju sečnika, ledvic, bronhialnega katarja. Ječmen učinkuje antiseptično na črevesje in s tem ščiti pred črevesnim katarjem in drisko. V primeru angine in oralnih vnetij pripravimo zavretek, ki ga grgramo.

Kaj pravi stroka?

Znanstvene raziskave so pokazale, da ječmen vsebuje fitohormone z estrogenskim učinkom. Seveda so rastlinski estrogeni šibkejši, vendar so kljub temu učinkoviti, saj preprečujejo raka na prsih in pomagajo v menopavzi pri vročičnih valih ter podobnih težavah, ki jih imajo ženske v  tem obdobju. Ječmen stimulira proizvajanje materinega mleka pri doječih materah.

Hranilne vrednosti: voda 11%, beljakovine 11%, lipidi 2,2%, ogljikovi hidrati 73,5%, železo 3,5 mg, magnezija 110 mg, kalcij 40 mg, fosfor 380 mg, vitamin B1 0,3 mg,  vitamin B2 0,2 mg, vitamin B3 2,5 mg. Glavna sestavine so: alkaloid, slad, škrob, fosfor, kalcij, železo, kalij, magnezij, vitamin E.

Ječmen
Ječmen ima vrsto oziroma nešteto zdravilnih učinkov, ki so plod številnih raziskav.

Ječmenovi izdelki

V prehrani uporabljamo oluščen in glaziran ječmen. Največ je v uporabi za pripravo piva in viskija. S pomočjo fermentacije namreč pridobivajo ječmenov slad, ki je osnova za pridelavo piva in viskija. Iz ječmena pridelujejo še kvas, slad in sladni ekstrakt, pražen pa predstavlja nadomestek kave in je kot tak najbolj zdrav črni napitek v svetu, saj ne vsebuje kofeina. Med vojno je bilo povpraševanje po ječmenovi kavi zelo veliko, tudi zato, ker ni bilo velike izbire. Po vojni pa je z razvojem in razcvetom blaginje ter oživljanjem mednarodne trgovine postala na tržišču zelo iskana kava.

Zaradi povečanega povpraševanja po kavi je pitje ječmenove kave zelo upadlo in so jo uživali le starejši in otroci. V 60-tih letih je bilo opaziti nekaj več povpraševanja, danes pa je zanimanje za ječmen spet v porastu. Tisti, ki uživajo ječmenovo kavo, so v veliki prednosti, saj ima oluščeni ječmeni osvežilne lastnosti, ki na človeški organizem učinkujejo očiščevalno.

Pri peki kruha dodajamo pšenični moki tudi ječmenovo moko, vendar v manjši količini, tako spečemo kruh nekoliko temnejše barve, ki ima poseben okus. Tak kruh pečejo  predvsem v predelih severne Evrope. Iz ječmena poleg kavnega napitka pripravljamo tudi napitke, kot sta na primer “napitek za poletne dni”, ki ga pripravimo tako, da ječmenu dodamo janež, ali pa napitek, pripravljen iz ječmena, limone in ribeza, ki oba delujeta na človeški organizem osvežilno.

Iz vsega povedanega sledi, da je v prehrani že skoraj pozabljeni ječmen prav zaradi izjemnih prehrambenih in zdravilnih lastnost priporočljivo večkrat uporabljati.

RižotaRižota iz mladega ječmena, mlade špinače in bučk

Sestavine:

  • 80 g ječmena
  • pest mlade špinače
  • sesekljan česen
  • 10 dag bučk
  • sesekljana čebula
  • olivno olje

Potek dela
Ječmen namočimo čez noč v vodo, nato ga kuhamo slabo uro. V vmesnem času v ponvici  na   olivnem olju spražimo čebulo, česen in nato bučke. Ječmen precedimo in ga stresemo v ponvico. V rižoto vmešamo mlado špinačo ter maslo in pustimo stati dve minuti. Jed je pripravljena in jo lahko serviramo.

Recept za ječmenove palačinke, ki so prava poslastica

Ječmenove palačinke

Sestavine:

  • 250 g drobno mletega ječmena
  • ½ l vode
  • 4 jušne žlice olja
  • 1 ¼ čajne žlice soli

Priprava:
Drobno mleti ječmen namakaj v vodi 1 uro. Olje segrej in speci palačinke v ponvi 8 cm. Dodaj omako iz paprike.premera.

Različica:
a) Masi lahko dodaš dušeno čebulo.
b) Med pečene palačinke, ko jih zlagaš na krožnik, dodaj riban sir in tekočo smetano.

  • osveščeni

    V ješprenju ni torej ničesar dobrega, zato pa v njem najdemo obilico
    ogljikovih hidratov (se pravi, človeku sovražnega sladkorja), nefunkcionalnih beljakovin in drugih antihranil, kakor tudi že večkrat omenjeni gluten. Ješprenj nima torej na človekovem krožniku česa iskati – kar velja tudi za ričet in krvavice! Ječmen je tipična sestavina piva;

    in še o Akrilamidu ki ga nedvomno vsebuje (kot žitarica)

    Akrilamid je rakotvorna snov, ki se v glavnem sintetizira pri segrevanju ogljikovih hidratov, kjer pride do karamelizacije (Maillardove reakcije) kot posledice reakcije med sladkorjema glukozo in fruktozo ter aminokislino asparagin.
    Žita, škrobna zelenjava, stročnice, sadje, sladkor vsebujejo relativno
    visoko raven predhodnikov akrilamida, in so torej glavni potencialni vir
    tega problematičnega karcinogena.

    Pri tem je treba upoštevati dvoje:

    (1) Nižja ko je vsebnost vode v
    nekem prehrambnem izdelku z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov, več
    akrilamida lahko vsebuje tak izdelek;

    (2) Sinteza akrilamida se ekponencialno poveča pri temperaturah nad 170 °C.

    Najvišjo raven akrilamida torej
    praviloma najdemo v kruhovi skorji, opečencu, krhkih piškotih,
    krispijih, krekerjih, riževih / pšeničnih / koruznih itd. vafljih
    oz. kruhkih, prepečencu, smokijih, bobi palčkah, pa tudi v čipsu,
    tortiljah, načosih in podobnih “prigrizkih” iz žit, stročnic
    (n.pr. popadom iz leče), krompirja in druge škrobne zelenjave.

    Zelo visoko raven akrilamida zasledimo tudi v kavnih nadomestkih iz ječmena,
    pšenice, pire, cikorije in drugih žit/trav. Višja ko je raven glukoze,
    fruktoze in aspargina (t.j. predhodnikov akrilamida) v nekem osnovnem
    živilu, večja je tozadevna problematičnost končnega izdelka. To pomeni,
    da so med vsemi tovrstnimi izdelki potencialno daleč najbolj škodljivi
    rženi krekerji in krispiji.

  • Pikica

    Se strinjam z Izakom, vzemite članek dol in ga popravite, tako da ne bo dvoumno ali pišete o ječmenu ali o ječmenovi travi. Poleg tega, ko navajate podatke koliko mg tega ali onega zadeva vsebuje, navedite količino živila in seveda ali gre za kuhan ali surov ječmen. Tudi, ko pišete 7 krat toliko kot v mleku. Kaj naj bi to pomenilo?
    Saj se trudite, samo članek je očitno od nekje preveden in to slabo. Bodite pošteni in vsaj navedite vir, ali pa vsaj vir, kjer ste dobili hranilne vrednosti.

  • Izak

    Spoštovani, ker so se mi navedbe o hranilnih in zdravilnih lastnostih ječmena zdele nemogoče, sem si vzel 5 min časa, da sem te podatke preveril na spletu. Kot sem mi je zdelo, so podatki o neverjetno visoki vsebnosti vitamina C in kalija povsem neresnične in predvidevam, da so tudi ostali podatki primerljivo kredibilni. Povsem nekredibilne spletne strani, ki navajajo te primerjave s kravjim mlekom, špinačo itd., opisujejo JEČMENOVO TRAVO in ne JEČMEN! Če že prepisujete podatke s takih strani, potem vsaj prepišite pravilno! Ječnem namreč sploh ne vsebuje vitamina C! Na splošno pa je sramota, da si privoščite objavo nepreverjenih, neresničnih podatkov in s tem zavajate javenost!