0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Zdravje & prehranaKava: Priljubljen napitek za začetek dneva in poživitev

Kava: Priljubljen napitek za začetek dneva in poživitev

MORDA VAS ZANIMA

Kava je danes zelo razširjen napitek, ki v zmerni količini ponuja prijetno razpoloženje in zadovoljstvo. Tudi v Sloveniji je kava zelo priljubljena in marsikdo prav z njo začne dan. Skozi čas so se mnenja o koristnosti ali škodljivosti kave za zdravje večkrat spreminjala.

- Oglas -

A v času pregovorne pomladanske utrujenosti vam jo brez slabe vesti priporočamo kakšno skodelico. Beseda kava izhaja iz arabske besede guvah. Zelena kavna zrna pridobivajo iz zrelih rdečih jagod kavovca. Vsaka jagoda vsebuje dve zrni ali semeni. Iz približno 4000 jagod pridobijo kilogram kave.

Z drevesa do kavarn

Kavovec potrebuje vroče, mokro podnebje in rodovitna tla. Izvira iz Etiopije, kjer samoniklo raste Coffea arabica, ena od njegovih treh glavnih vrst. Drugi dve, Coffea robusta in Coffea liberica, izvirata iz Konga oziroma Liberije. Prve legende o pitju kave izvirajo prav iz njene domovine – Etiopije davno pred našim štetjem

Kavo so pričeli gojiti okoli leta 575 pred našim štetjem, vendar je do 15. stoletja v južni Arabiji niso pridelovali veliko. Pozneje se je širila v dežele, ki mejijo na Indijski ocean in Sredozemlje. V Evropo so jo v večjih količinah pripeljali beneški trgovci. Konec 17. stoletja so kavo uporabljali že po vsej Evropi in odprli številne kavarne. Leta 1713 naj bi jo na dvoru francoskega kralja Ludvika XIV. prvič »izboljšali« s sladkorjem.

- Oglas -

Kavo danes gojijo v Zahodni Indiji, Mehiki, Srednji Ameriki, tropski Južni Ameriki, Afriki, Indiji, Indoneziji …

Kava po našem okusu

Okus in aromo pridobi kava s praženjem presnih zelenih zrn. Zrna postanejo bledo rumena pri približno 100 stopinjah Celzija, nabreknejo na skoraj dvojno velikost, postanejo temno rjava in izločijo olje. Obstajajo štirje glavni načini praženja.

  • Močno ali dvakrat pražena kava ima močan, grenak okus in naj bi jo vedno pili črno.
  • Popolnoma pražena kava ima nekoliko grenak okus, vendar ji manjka »prežgan« okus močno pražene kave.
  • Pri srednjem praženju postane kava močnega okusa, vendar nima grenkobe.
  • Pri svetlem ali bledem praženju lahko blažje sorte pridobijo poln, slasten okus in aromo. Taka kava je dobra z mlekom.

Močno praženo kavo lahko postrežemo po večerji, svetlo praženo pa za zajtrk. V glavnem je okus kave odvisen od vrste kavovca, vremenskih razmer pridelave kave, sestave tal, načina obiranja in obdelave zrn do skladiščenja in prevoza. Največ vpliva na okus imamo še vedno mi sami, saj lahko odločamo o točno določenih razmerjih mešanja različnih sort kavnih semen, kar daje kavam različne – posebne okuse in aromo.

Kavovec
Zelena kavna zrna pridobivajo iz zrelih rdečih jagod kavovca.

Takšne in drugačne

Surova kava se na hladnem in suhem mestu zelo dolgo ohrani. A ko je spražena in zmleta, jo je treba hitro porabiti. Bolj drobno je mleta, hitreje izgublja aromo.

- Oglas -
  • Grobo mleta kava je primerna za kuhanje v avtomatih oziroma za kuhanje s filtriranjem.
  • Srednje mleta kava najbolj ohrani slasten okus in aromo. Primerna je za kuhanje v avtomatih, za filtriranje in tudi za kuhanje v džezvah.
  • Fino mleta kava je idealna za poparke, za ekspresno kavo in za filtriranje skozi papir.

Instant kave so naprodaj v prahu ali v zrncih in jih uporabljajo od leta 1930. Z njimi se je začela doba gotove (pripravljene) hrane. Tako kavo lahko dobijo s kuhanjem sveže praženih in zmletih zrn, da nastane močan koncentrat. Potisnejo ga skozi pršilnik v tok vročega zraka, kjer voda izhlapi, ostane pa droben prah. Najboljši način pridobivanja instant kave je sušenje kave z zmrzovanjem. Kavo varijo, jo zamrznejo v tanke plošče, te zmeljejo in segrevajo v vakuumu. Pri tem se led spremeni v paro, ostanejo pa suhi zrnati delci – instant kava.

Brezkofeinska kava je kava, ki ji kofein odstranijo na enega od dveh načinov:

  • na naravni, da iz zrn izperejo alkaloid kofein in
  • na kemični, kjer uporabljajo ustrezna topila.

Za odišavljenje kave ali kot njen nadomestek uporabljajo tudi posušene korene regrata (sorodnik cikorije). Veliko so ga uporabljali med vojno.

Dobra kava
Ko je spražena in zmleta, je treba kavo hitro porabiti. Bolj drobno je mleta, hitreje izgublja aromo.

Kava poživi druženje

Najbolj znana snov v kavi je alkaloid kofein, ki ji daje poživljajoč učinek. V skodelici črne kave je okoli 50 do 150 miligramov kofeina. »Turška« kava ga običajno vsebuje več kot enaka količina kave iz avtomata.

Kofein iz popite kave se hitro vsrka iz črevesja v kri in že čez 10 do 15 minut doseže vrh delovanja. Njegova razpolovna doba je 3,5 ure, učinek poneha v šestih urah, zadnji ostanki pa se izločijo v 24 urah. Le malo kofeina se izloči nerazgrajenega s sečem. Pri doječih materah nekaj kofeina preide tudi v mleko.

Na duševnost deluje kofein pet do šest ur, in to predvsem preko možganske skorje. Kava izboljša razpoloženje, zbranost in sposobnost priklica asociacij. Z njeno pomočjo pogovor lažje steče – zato ji tudi pripisujejo takšen družabni pomen. Vendar to velja le ob pitju zmerne količine: torej ene do dveh skodelic. Pretirano pitje zmanjša zbranost in slabi odzivnost. Zato je denimo lahko prevelika količina popite kave nevarna za voznike.

Kofein v kavi lahko ovira spanje, odvisno od popite količine. Vendar obstajajo tudi izjeme – pri nekaterih ljudeh vegetativna vzdržljivost odstopa od povprečne, zato jim pitje kave ne ovira spanca, temveč ga lahko celo pospeši. Pri lažji vinjenosti lahko kava oziroma kofein v njej omili narkotični učinek alkohola, nikakor pa ne zmanjša njegove vsebnosti v krvi. Pri hudi pijanosti, združeni z zaspanostjo, lahko ohranjanje zavesti še poslabša.

Ni le kofein

Kava vsebuje več kot 300 dejavnih sestavin, čeprav ima hranilno vrednost samo ena od njih, niacin, ki nastane med praženjem zrn. Skodelica kave vsebuje približno miligram tega vitamina. Vsa druga hranila v kavi so v dodanem sladkorju, mleku ali smetani.

Med pomembnejšimi učinkovinami v kavi omenjajo še:

  • klorogensko kislino, ki v človeškem telesu zvišuje vsebnost homocisteina v krvni plazmi, kar povezujejo z aterosklerozo. Po drugi strani je močan antioksidant in ji pripisujejo številne koristne učinke.
  • diterpenoide, ki imajo lahko vpliv na raven holesterola v krvi. Zvišujejo raven škodljivega holesterola (LDL) in znižujejo ravni koristnega holesterola (HDL).

Zmerno koristna

Kava s svojimi učinkovinami ima v telesu lahko različne učinke:

  • glavobol – kofein zaradi protibolečinskih učinkov samega ali v kombinaciji z drugimi učinkovinami uporabljajo za blaženje glavobola. Pri tem mora biti odmerek kofeina najmanj 65 miligramov. Pri pogostih glavobolih ljudska medicina priporoča skodelico močne črne kave z limoninim sokom.
  • živci – kava načeloma izboljša razpoloženje in zbranost, vendar več kot pet skodelic kave na dan lahko povzroči živčnost, tesnobnost, nespečnost, razdraženost in celo panične napade.
  • zaprtje – kofein sam ne deluje odvajalno, a spodbuja delovanje gladkih mišic in tako zmanjšuje zaprtje. Sicer pa je kofein naravni diuretik in spodbuja izločanje vode ter dehidracijo.
  • holesterol – nekatere raziskave so pokazale, da so ljudje, ki popijejo več kot šest skodelic kave na dan, v nevarnosti, da bodo zboleli za boleznimi srca. Ta nevarnost je bolj povezana z načinom priprave kave kot z vsebnostjo kofeina. Kadar kavo pripravimo v aparatu (espresso) ali pa s prilivanjem vroče vode zmleti kavi, ki jo nato zavremo, se sprostita dve kemikaliji, ki povečata raven holesterola v krvi in tako povečata nevarnost za bolezni srca. To sta kafestrol in kofeol, ki ju vsebuje kavno zrno. S filtriranjem kave skozi filter papir ju odstranimo.Tudi pri proizvodnji instant kave ti dve kemikaliji odstranijo.
  • bolezni srca in ožilja – ko popijemo skodelico kave, se lahko pospeši bitje srca in rahlo naraste krvni tlak. Do nedavnega je veljalo, da ljudje, ki so preboleli srčni infarkt, ne smejo piti kave s kofeinom. Domnevali so namreč, da kava ali kofein sproži motnje srčnega ritma. A v zadnjih raziskavah v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike so odkrili, da njeno pitje ne vpliva na močan porast srčnega ritma. Srčno popuščanje pa se lahko ob zmernem pitju kave celo nekoliko izboljša – vendar naj to raje presodi zdravnik.
  • krvni tlak – po kavi radi posegajo ljudje z nekoliko znižanim krvnim tlakom, vendar jim koristi predvsem zato, ker splošno vpliva na boljše počutje in ne zato, ker bi zvišala tlak.
  • rak – domneve, da s pitjem kave povečamo tveganje za nastanek raka trebušne slinavke ali kake druge vrste raka, niso pravilne. Novejše raziskave namreč omenjajo prav nasprotno, da kava zmanjšuje nevarnost za raka debelega črevesa.
  • osteoporoza – novejše raziskave ugotavljajo, da pri ženskah, ki popijejo tri ali štiri skodelice na dan, obstaja večje tveganje za nastanek osteoporoze po menopavzi in v starejših letih.
  • želodec – kava draži želodčno sluznico ne le zaradi kofeina, ampak tudi zaradi drugih sestavin. Zato nekatere ljudi po njej, še zlasti v kombinaciji z alkoholom, peče zgaga. Ker spodbuja izločanje želodčne kisline, lahko poveča tek, vendar to ni splošno pravilo.
kava

Kava za zdravje ni prepovedana

Kava je pogosto predmet zdravnikovih prepovedi, a večinoma velja, da si jo v zmernih količinah lahko privošči skorajda vsak ljubitelj. Skodelica kave denimo ne bo poslabšala tresenja, ki spremlja Parkinsonovo bolezen, ali poapnenja žil v starejšem življenjskem obdobju. Omejitev pa je zagotovo smiselna za tiste, ki so po naravi živčni, zlasti če pretirano pitje kave spremlja kajenje.

Medznaki akutne zastrupitve s kavo so hud nemir, tresenje, slaba zbranost, nespečnost, znojenje, rahel dvig temperature, glavobol, šumenje v ušesih, občutek razbijanja in nepravilnega utripa srca, siljenje na bruhanje in blato ter bruhanje. Za smrtni odmerek kofeina velja količina, ki približno ustreza 100 skodelicam kave.

Velikokrat slišimo, da je kava v kombinaciji z mlekom škodljiva za zdravje. Novejše raziskave so pokazale, da lahko mleko medsebojno učinkuje s polifenoli v kavi, kar zmanjša njihovo biološko vrednost. Mleko vpliva tudi na izločanje klorogenske kisline in drugih presnovkov, zato je pozitivni učinek klorogenske kisline manjši. Kava z mlekom nikakor ni škodljiva, zmanjšajo se pa pozitivni učinki sestavin kave na telo.

Vse do najdražjih

Omenili smo tri osnovne vrste kave in različne načine praženja. Iz njih dobimo številne kavne različice. Omenimo lahko denimo mokka kavo, ki je zelo cenjena popolnoma pražena kava Coffea arabica močnega in izrazitega okusa. Lahko jo mešamo z drugimi milejšimi sortami. Izvira iz starega pristaniškega mesta Mokka v Jemnu in spada med najboljše kave na svetu.

Kavna zrna iz Turčije so srednje svetlo pražena kava. Od tam izvira edinstven način kuhanja močne kave iz zmletega kavnega zrnja.

Kostariška pražena kava je dobra (najboljša je srednje ali blago pražena), blaga in bogata Coffea arabica, ki ima nekoliko kiselkast okus. Znana je tudi kostariška nepražena kava, ki jo uživamo sveže praženo. Kolumbijska kava ima poln, zelo malo kisel okus. Jamajška kava je debelozrnata rumena kava C. arabica z nežnim vonjem. Kenijska kava so bledo zelena zrna afriške kave C. arabica, ki dajejo kavo močnega okusa. Mysore kava je vzhodnoindijska močna kava tipa C. arabica z modro sivimi zrni. Kavi santos in rio, obe iz Brazilije, imata zelo rumena zrna, ki dajejo mehko in krepko kavo.

Tudi po cenovnem razredu so kave različne. Najdražja je Luwak kava, ki prihaja iz Indonezije. Dobijo jo tako, da kavne jagode z dreves pojedo mungi, kunam podobne živali iz rodu cibetovk. Ko zrna iztrebijo, se njihov okus zelo spremeni. Tedaj jih ljudje poberejo, očistijo in posušijo. To kavo zaradi svoje edinstvene arome po vsem svetu prodajajo po najvišjih cenah. 100 gramov je tudi več kot 160 dolarjev. Draga je tudi kava iz Paname, imenovana Hacienda la Esmeralda, ki prav tako slovi po svoji posebni aromi in okusu. Med najbolj slovečimi je še kava Sveta Helena z istoimenskega otoka (nanj so izgnali Napoleona).

Tri glavne vrste kave

  • Najboljšo kavo daje Coffea arabica, ki vsebuje malo kofeina.
  • Coffea robusta je močna, vsebuje veliko kofeina, a je slabše kakovosti.
  • ­Coffea liberica je zelo rodovitna, vendar ne najbolj okusna.

Omama med verniki

V muslimanskem arabskem svetu je k pitju kave kot družabnemu dogodku veliko pripomogla Mohamedova prepoved pitja alkohola. Tako so že v 13. in 14. stoletju v Jemnu znane prve »kavarne«.Veliko jih je vzniknilo v velikem muslimanskem romarskem središču Meki, od koder so jo romarji raznesli po širnem svetu. Verniki so raje posedali ob srebanju kave v kavarnicah, namesto da bi šli v mošeje, kar je povzročilo reakcijo verskih vodij in so tako kavo v Meki razglasili kot pijačo, ki škoduje zdravju. Kavarnice so začeli zapirati.

Turška kava je osvojila Dunaj

V velikem turškem osvajalnem pohodu po Evropi in znanem obleganju Dunaja leta 1683 so bili Turki pred Dunajem poraženi in so morali zbežati. V naglici so pred mestom pustili celih 500 vreč surove kave, kar je znal dobro unovčiti Poljak Franz Kolšicki, ki je bil prevajalec v turškem taboru, istočasno pa vohun za avstrijskega cesarja. Dobro je vedel, da je treba kavna zrna spražiti, nato zmleti in skuhati. Odprl je tudi prvo dunajsko kavarno. Zaradi boljšega okusa je začel kavo sladkati z medom in ji dodajati mleko in smetano.

R. Z.

NAJNOVEJŠE