Jablane so kraljice slovenskih sadovnjakov. Skoraj ne najdemo vrta brez vsaj ene, saj so plodovi vsestransko uporabni â od sveÅŸega prigrizka do sokov, kompotov in zavitkov. A marsikateri vrtnar pozna tudi manj prijetno plat gojenja jabolk: bolezni, Å¡kodljivce in neprestano Å¡kropljenje, ki pogosto vzame veÄ Äasa kot sama nega drevesa.
Na sreÄo obstajajo sorte, ki so zaradi selekcije ali naravne odpornosti precej bolj trdoÅŸive. Ne potrebujejo veliko Å¡kropljenja, bolje prenaÅ¡ajo vremenske ekstreme in so zato idealne za ekoloÅ¡ko pridelavo ali za domaÄi vrt, kjer se ÅŸelimo izogniti pesticidom.
Zakaj izbrati odporne sorte
VeÄina klasiÄnih sort, kot sta âJonagoldâ ali âGolden Deliciousâ, je obÄutljivih na Å¡krlup in pepelasto plesen, zato jih je treba redno Å¡kropiti. Pri odpornih sortah pa so s kriÅŸanjem izbrali gene, ki nudijo naravno zaÅ¡Äito pred glavnimi boleznimi, kot sta jablanov Å¡krlup (Venturia inaequalis) in pepelasta plesen (Podosphaera leucotricha).
Tako odporne jablane niso le manj zahtevne za vzdrÅŸevanje, temveÄ tudi bolj zdrave, saj obrodijo brez potrebe po kemiÄnih tretmajih. To pomeni manj dela, niÅŸji stroÅ¡ek in â kar je najpomembneje â ÄistejÅ¡e sadje.
Najbolj odporne sorte jablan v Sloveniji
Topaz
âTopazâ je ena najbolj priljubljenih odpornih sort v Sloveniji. Nastala je s kriÅŸanjem ÄeÅ¡ke sorte Rubin in nemÅ¡ke odporne sorte Vanda. Odlikuje jo izjemna odpornost na Å¡krlup in delna odpornost na pepelasto plesen. Plodovi so srednje veliki, rahlo sploÅ¡Äeni, s privlaÄno rdeÄo barvo in znaÄilno sveÅŸo, rahlo kiselkasto aromo.
Zori konec oktobra, dobro se skladiÅ¡Äi in je primerna za ekoloÅ¡ko pridelavo.
Florina (Querina)
Francoska sorta, ki se je v Sloveniji zelo dobro uveljavila zaradi odpornosti na Å¡krlup in dobre prilagodljivosti na razliÄne lege. Plodovi so srednje veliki do veliki, z rdeÄe-oranÅŸno barvo in Ävrstim, rahlo zaÄinjenim mesom.
Florina se zelo dobro obnese tudi v hladnejših predelih, kjer druge sorte pogosto trpijo zaradi vlage.
Liberty
Ameriška sorta, ki je v slovenskih sadovnjakih vse pogosteje prisotna zaradi svoje zanesljive odpornosti. Odporna je tako na škrlup kot na pepelasto plesen, zato je pogosto izbrana pri ekoloških nasadih.
Plodovi so srednje veliki, temno rdeÄi in zelo soÄni. Okus spominja na klasiÄne jesenske sorte, vendar z nekoliko bolj izrazito sladkostjo.
Rewena
NemÅ¡ka sorta, ki jo pogosto priporoÄajo tudi strokovnjaki Kmetijskega inÅ¡tituta Slovenije. Zori v zaÄetku oktobra in se dobro skladiÅ¡Äi. Odporna je na Å¡krlup in delno na pepelasto plesen.
Plodovi so srednje veliki, rahlo ploÅ¡Äati, z znaÄilno rdeÄe-oranÅŸno barvo. Meso je Ävrsto, okus pa prijetno uravnoteÅŸen med sladkim in kiselkastim.
Rubinola
âRubinolaâ je kriÅŸanec med sortama Rubin in Prima, znana po lepih rdeÄih plodovih in odliÄni aromi. Odporna je na Å¡krlup in zelo priljubljena med ljubiteljskimi sadjarji, saj je drevo bujne rasti in dobro prenaÅ¡a zimski mraz.
Primerna je za srednje do viÅ¡je lege, kjer dobro dozori in ohrani trdoto mesa tudi po skladiÅ¡Äenju.
Goldrush
Äe iÅ¡Äete sorto z rahlo spominom na âZlati deliÅ¡esâ, a z veÄjo trdoÅŸivostjo, je âGoldrushâ odliÄna izbira. Odporna je na Å¡krlup in delno tudi na pepelasto plesen. Plodovi so zlato rumeni, z rahlo zaÄinjeno aromo in dolgo obstojnostjo v skladiÅ¡Äu â v hladnem prostoru zdrÅŸijo do marca.
Santana
âSantanaâ je posebna tudi zato, ker jo pogosto priporoÄajo ljudem z blago alergijo na jabolka â vsebuje manj beljakovin, ki sproÅŸajo alergijske reakcije. Odporna je na Å¡krlup in dobro prenaÅ¡a spomladanske pozebe. Plodovi so rdeÄe-rumeni, zelo aromatiÄni, z mehkim in soÄnim mesom.
Rajka
ÄeÅ¡ka sorta, ki postaja vse bolj priljubljena tudi v slovenskih vrtovih. Zori konec septembra, ima visoko odpornost na Å¡krlup in srednjo na pepelasto plesen. Plodovi so privlaÄno rdeÄi, okusni in zelo primerni za sokove.
âRajkaâ dobro prenaÅ¡a razliÄne tipe tal in je primerna tako za niÅŸine kot griÄevnate predele.
Ariwa
Manj znana, a zelo zanimiva sorta, odporna na Å¡krlup in primerna za pridelavo brez fitofarmacevtskih sredstev. Ima srednje velike, temno rdeÄe plodove, ki se dobro skladiÅ¡Äijo in so odliÄni za sveÅŸo porabo. Okus je poln, rahlo vinski, kar spominja na stare sorte jabolk.
Nasveti za uspešno sajenje odpornih jablan
Tudi pri odpornih sortah velja, da je uspeh odvisen od pravilne lege in oskrbe. Najbolje uspevajo na sonÄnih mestih z dobro odcednimi tlemi. Pretirana vlaga lahko oslabi odpornost dreves, zato se izogibajte legam, kjer voda zastaja.
Pomembno je tudi redno redÄenje kroÅ¡nje, da se poveÄa kroÅŸenje zraka. To prepreÄuje razvoj gliviÄnih bolezni, tudi Äe je sorta naÄeloma odporna. Pri sajenju kombinirajte veÄ razliÄnih sort, saj boste tako zagotovili boljÅ¡o opraÅ¡itev in veÄji pridelek.
Za ljubiteljske vrtnarje, ki ÅŸelijo jablane brez Å¡kropljenja, so odporne sorte odliÄna izbira. Drevesa so manj zahtevna, pridelek pa je pogosto bolj zdrav in trajnosten.
Stare slovenske sorte, ki so naravno odporne
Äe ÅŸelite na vrtu ohraniti del tradicije, lahko poseÅŸete tudi po starih slovenskih sortah, ki so kljub nepopolni odpornosti pogosto zelo trpeÅŸne. Med njimi izstopajo âCarjeviÄâ, âKrivopeceljâ, âBobovecâ in âJonaâ. Te sorte niso povsem odporne na Å¡krlup, a imajo naravno viÅ¡jo odpornost proti mrazu, suÅ¡i in starostnim boleznim, zato so zelo primerne za manj zahtevno nego.
Za trajnosten sadovnjak prihodnosti
Odporne sorte jablan so odgovor na izzive sodobnega Äasa â manj kemije, veÄ zdravja in veÄ spoÅ¡tovanja do narave. S premiÅ¡ljeno izbiro lahko ustvarimo sadovnjak, ki bo bogato obrodil brez nenehnega Å¡kropljenja in obremenjevanja okolja.
Za slovenske razmere so se kot najbolj zanesljive pokazale sorte Topaz, Florina, Rajka, Rubinola in Liberty â preizkuÅ¡ene v razliÄnih legah in primerne tako za ekoloÅ¡ko pridelavo kot domaÄi vrt.
Ko boste naslednjiÄ sadili jablano, se morda spomnite: lepota jablane ni le v njenih cvetovih ali plodovih, temveÄ tudi v njeni sposobnosti, da ostane moÄna â tudi brez naÅ¡e pomoÄi.
Preberite tudi:
- Zakaj nezreli kakiji odpadajo z drevesa? To je glavni razlog in rešitev
- Sadno drevje v oktobru: kaj porezati zdaj in kaj pustiti do pomladi
- Naredite to na jablanah in hruÅ¡kah in plodovi bodo veÄji, lepÅ¡i in bolj zdravi


