Večkrat se sprašujemo ali celo opazujemo na svojem zelenjavnem, sadnem, zeliščnem, rožnem vrtu ali zelenici zakaj nekatera rastlina raste, na sosednjem zemljišču pa ne in obratno. To, kakšne rastline oziroma pleveli nam rastejo na vrtu, trati ali drugi površini nam pove kakšna so tla oziroma bolj natančno še kakšno reakcijo tal imamo. Od reakcije tal je odvisno kako nam bodo gojene rastline uspevale in tudi kakšen pridelek bomo imeli. Za slab ali manjši pridelek večkrat ni krivo, da smo premalo gnojili, ampak, da nimamo primernega pH-ja tla in smo uporabili napačno gnojilo, katerega rastline niso mogle sprejeti.
Reakcija tal oziroma pH tal
Da bi natančno izvedeli kakšna tla imamo je potrebno narediti kemijsko analizo zemlje s katero določijo tudi reakcijo tal ali pH. Naša tla so lahko kisla, bazična ali nevtralna. Večina rastlin uspeva v zemlji, ki imajo vrednost pH-ja 6,5, torej to je nevtralni pH. Vrednosti med 6,5 in 4 pH so značilne za kislo zemljo. Vrednost pH-ja med 7 in 8 pa za bazična tla. V tleh, ki imajo nevtralno reakcijo tal (pH) so dostopna vsa hranila večini rastlinam. Poznamo pa tudi izjeme kot je na primer ameriška borovnica, ki za svojo rast potrebuje tla s kislim pH-jem. Zato je pri sajenju potrebno dodati kisel substrat in ga skozi leta tudi takega vzdrževati. Sicer pa velja, da bodo rastline, ki rastejo v zemlji katera ima za to vrsto rastline neugoden pH, slabše rasle, dajale slabši pridelek, sčasoma pa lahko celo propadle.
Indikatorske rastline
Značilne simptome, ki so posledice nizkega pH težko opazimo, še posebej pri pridelavi vrtnin in poljščinah. Tako lahko po rasti določenih rastlin že sami okvirno presodimo kakšen pH zemlje je na naši gredici ter morda že kakšna tla imamo.
Pomagamo si lahko z indikatorskimi rastlinami. Indikatorske rastline so tiste, ki jim določena tla oziroma pH območje, za rast bolje ustreza. Zato lahko že na podlagi rastlin, ki se pojavljajo predvidimo kakšna tla imamo. Rastline, ki rastejo na zelo kislih tleh so tako rušnata masnica, mehka medena trava in jesensko vresje. Rastline, ki rastejo na kislih tleh so tudi razni šaši. Rastlini, ki rasteta na slabo kislih rastiščih sta navada pasja trava ter ptičja grašica. Rastlini, ki rasteta na slabo kislih do bazičnih tleh sta visoka pahovka ter mnogocvetna ljuljka. Rastlini, ki rasteta na nevtralnih in bazičnih rastiščih sta pokončna stoklasa in srpasta meteljka. Rastline, ki so neobčutljive na kislost tal so travniška latovka, nokota in močvirska preslica.
Ni nujno, da nam indikatorske rastline podajo natančne podatke kakšno zemljo imamo, saj so npr. zeli izredno prilagodljive in hitro zapolnijo prazna mesta v naravnem okolju. Zgodi se tudi, da zeli rastejo celo bolje v zemlji, za katero ni običajno, da jih v nji najdemo. Tudi velikost in barva zeli se lahko razlikuje glede na okolje, kjer rastejo.
Ostale indikatorske rastline so še sledeče:
Za kisla tla so značilne še rastline kot so: Škrbinke (vse vrste Sonchus), dresen (Polygonum), jagode (Fragaria), širokolistni trpotec (Plantago major), glavinec (Centaurea),…
Na alkalnih (bazičnih) tleh rade rastejo naslednje rastline: Draguša (Lepidium), metlika (Chenopodium), prava kamlilica (Anthemis nobilis),…
Da imamo mokra, slabo prepustna tla nam pokažejo naslednje indikatorske rastline: Šaš (Carex), dresen (Polygonum), konjska griva (Eupatorium), kislica (Rumex), različni mahovi, zlatica (Ranunculus), vodenka (Impatiens), lapuh (Tussilago), zvezdica (Stellaria), grenkuljica (Glechoma), vijolica (Viola),…
Indikatorske rastline, ki nakazujejo, da imamo suha tla so: Draguša (Lepidium), deteljica (Potentilla), navadni rman (Achillea millefolium), kislice (Rumex),…
Rastline, ki s svojo rastjo na neki površini nakazujejo, da imamo verjetno težka, zbita tla so: Divji česen (Allium vineale), regrat (Taraxacum officinale), zlatica (Ranunculus repens), širokolistni trpotec (Plantago major), zvezdica (Stellaria), dresen (Polygonum),…
Indikatorske rastline, ki nakazujejo tla s trdo skorjo so: Razhudnik (Solanum), črna gorjušica (Brassica nigra), kamilica – trirobka (Matricaria),…
Na bogatih tleh pogosto najdemo naslednje rastline: Navadni potrošnik (Cichorium intybus), ščiri (Amaranth), navadni tolščak (Portulaca oleracea), regrat (Taraxacum officinale), repinec (Arctium), navadno korenje (Daucus carota), koprive (Lamium), zajčja deteljica (Oxalis), slezenovci (Malva),…
Slaba tla nakazujejo indikatorske rastline kot so: Trpotci (Plantago), rdeča kislica (Rumex acetosella), plazeča deteljica (Trifolium repens),…
Na senčnih tleh najdemo: Zvezdica (Stellaria), smiljka (Cerastium), vijolice (Viola),…
Seveda so mogoče vse možne kombinacije med zgoraj naštetimi skupinami. Pomembno je, da znamo opazovati svojo okolico, vrt in vse gredice ter iz plevelov oziroma na vrtu neželenih rastlin razpoznati težave, ki so v tleh. Ko boste enkrat s pomočjo tudi indikatorskih rastlin ugotovili v čem je težava sledi lahko samo še rešitev. Rešitve so za posamezne primere različne, naj naštejemo samo nekaj. Če ugotovimo, da imamo kisla tla (in potrebujemo zaradi potreb rastlin ne njem nevtralno reakcijo pH tal) jih je potrebno apniti, da zvišamo pH vrednost na nevtralna tla s čimer postanejo hranila dostopnejša gojenim rastlinam. Če imamo tla s trdo skorjo je potrebno večkratno pletje in plitvo okopavanje, da prezračimo tla, da pride do izmenjave plinov ter pomembno je zastiranje takih tal, da niso več tako močno izpostavljena vremenskih vplivom (sončni pripeki, padavinam).
Vsaka rastlina z razlogom raste na določeni površini, zato le opazujte in spoznavajte gredice in površine okrog vas.
Preberite tudi: Kako izboljšati prst na vrtu
