Sivka: uporaba za zdravje in gojenje na vrtu

Sivka je s svojim omamnim vonjem osvajalski pohod po domovih začela že v antičnih časih. Preko rimskih kopalnic si je sivka kmalu utrla prostor tudi v vse druge domače prostore, s kasneje odkritimi koristnimi zdravilnimi lastnosti pa je našla svoje mesto tudi v kuhinji. Za domačo rabo je, poleg prijetnega odišavljenja prostorov, sivka priljubljena še zaradi ene izjemno koristne lastnosti – z njo lahko na naraven način iz doma odženemo nadležne molje.

Okras, zdravilna rastlina in odganjalka moljev

Sivka (Lavandula) je zimzelena polgrmasta rastlina, ki jo vzgajajo kot zdravilne rastline, za okras in še za marsikaj uporabnega. Kot divja rastlina sivka raste v južni Franciji, Španiji, Italiji in severni Afriki. Je svetloljubna rastlina, zato ne uspeva na senčnih področjih. Tudi Kneipp jo je predpisoval svojim pacientom. Pri sivki so zdravilni cvetovi, listi in vsa cvetoča zel. Najbogatejše s sivkinim oljem je cvetje, tik preden se odpre. Zdravilne snovi in učinkovine so eterično olje, smola, čreslovine, grenčina in druge.

Sivka je vsestranska dišeča rastlina

Sivka je blago pomirjevalo proti vznemirjenosti, živčni izčrpanosti in spalnim motnjam, prav tako zdravi prebavne motnje živčnega izvora. V ljudskem zdravilstvu sivka spodbudi tek, ureja prebavo, odvaja žolč, blaži trebušne krče, odpravlja napenjanje, odganja vetrove in žene na vodo, miri in uspava, a nasprotno tudi prepreči  omedlevanje. Zunanje dišeče sivkine kopeli  zdravijo motnje v prekrvitvi in blažijo težave v meni. Eterično olje je sestavina mazil proti revmi pa tudi proti kožnim boleznim z močnim srbenjem ter izdelkov za ustno higieno.

V fitomedicini je droga pogosta sestavina pomirjevalnih čajev, njeni izvlečki pa sestavine pomirjeval, zdravil za odvajanje žolča in krepil, zunanje pa tudi pripravkov za zdravljenje manjših ran, opeklin in površinskih sončnih opeklin. Sivkine vrečke odišavijo prostor, razkužijo perilo, odganjajo molje, komarje, muhe in drugi mrčes.

Sivko uporabljamo tudi za okras – pogosti so šopki suhega cvetja, uporabljamo jih tudi v potpurijih. Posušene cvetove zaradi njihovega vonja dajemo v garderobne omare, kjer tudi odganjajo molje.

Gojenje sivke na domačem vrtu ali v lončku

Navadna sivka (Lavandila officinalis) je rastlina s štirioglatimi, podolgovatimi sivozelenimi listi in značilnimi drobnimi grozdnatimi vijoličnimi cvetovi na 20–40 cm dolgih pecljih. V naravi jo z lahkoto opazimo, saj ima sivka značilen, zapeljiv vonj, ki ga je, še posebej pri sivki, ki raste v južnih krajih, mogoče čutiti daleč naokoli. Sivka cveti v poletnih mesecih, in sicer julija in avgusta.

Izvira iz Afrike, Španije, Italije in Francije in na splošno bolje uspeva v sončnih krajih. Če nameravate sivko gojiti doma v lončku ali na vrtu, poskrbite, da bo zemlja, v kateri bo rasla sivka, bogata z mineralnimi snovmi in dušikom. Podobne lastnosti kot navadna sivka imata širokolistna sivka (L. spica) in lavandin (L. x intermedia).

Uporaba sivke v našem domu

Uporaba sivke sega že daleč v preteklost. Po zaslugi zunanje lepote in čudovitega vonja je nepogrešljiva v našem domu. Dodano vrednost ji daje tudi izjemna lastnost, da preganja molje. Sivkina stebelca in cvetovi pridejo prav tudi v naši domači zeliščni lekarni, koristno pa jih lahko uporabimo tudi pri izdelavi eko domačih lepotnih pripravkov. Sivkino masažno olje, ki ga na izjemno preprost način lahko naredimo sami, je priporočljivo v omarici vsakega športnika, saj ob nanosu pred treningom preprečuje pretegnjenje in bolečine v mišicah.

Zdravljenje težav s sivko

Sivka ima številne zdravilne lastnosti in je uporabna tako za zunanjo kot tudi za notranjo uporabo. Najbolj znana je po svojih pomirjevalnih učinkih, ki jih izkazuje ob uživanju v obliki čajev, poparkov itd., pa tudi zgolj z vonjem (v aromaterapiji). Poleg živčne napetosti uživanje sivkinih pripravkov pomaga tudi pri kašlju, težavah z nespečnostjo ter pri pomanjkanju teka in težavah s črevesjem, živčnega izvora.

Izvlečki sivke se uporabljajo tudi kot razkužilo pri blagih okužbah kože, pikih žuželk in malih ranah ter pri težavah s krvnim obtokom in nevrovegetativni distoniji. V slednjih dveh primerih jo uporabljamo v obliki izvlečka ali kot kopel. Sivkin poparek pripravite iz 6 g cvetov, ki jih prelijete z 2 dcl vrele vode. Pustite stati 10 minut, nato precedite.

Deluje pomirjevalno

Pri težavah z živci je priporočljivo popiti vsaj tri skodelice poparka, najbolje med tremi glavnimi obroki. Če ne morete spati, si privoščite 3 dcl sivkinega poparka eno uro pred spanjem. Nosečnice in doječe matere ne smejo uporabljati sivkinega poparka, niti kakega drugega sivkinega pripravka za notranjo uporabo. Izvleček iz sivke naredite tako, da 6 dcl alkohola segrejte na 30 stopinj in namočite vanj 100 g cvetov. Izvleček se uporablja le zunanje za razkuževanje ranic in drugih kožnih poškodb.

Sivka v kopalnici

V kopalnici nam bo sivka prišla prav za pripravljanje pomirjujočih kopeli in v boju z aknami. Pri težavah z aknami iz 20 g cvetov sivke, 10 g cvetov arnike in ½ l jabolčnega kisa naredite pripravek za nanašanje na akne. Sestavine zmešajte v steklenici, trdno zaprite in postavite na sonce za dva tedna. V času, ko pripravek nastaja, steklenico večkrat pretresite. Preden pričnete z uporabo, precedite tekočino.

Dekorativni sivkini šopki

S šopki iz sveže sivke hkrati okrasite in na naraven način odišavite prostor. V nasprotju z umetnimi osvežilci prostorov bo sivkin šopek dišal še dolgo po tem, ko ga boste namestili, in kljub temu da se bo sčasoma posušil, ne bo izgubil na dekorativnosti. Tisti bolj ustvarjalni boste iz prepleta sivkinih cvetov in pentlje znali ustvariti pravo okrasno mojstrovino.

Dolga in prožna stebla sivke ponujajo tistim z nekaj ročne spretnosti nešteto možnosti za oblikovanje. Sivkine šopke lahko na primer prepletete v kitke ali jih zvijete v košarico (stebla zavijete čez cvetove). Lično oblikovani sivkini šopki so lahko tudi privlačno darilo ob obisku prijateljev.

Sivka za odganjanje moljev

Sivkini cvetovi bodo odišavili vaša oblačila in jih zaščitili pred molji. Rastlin ni priporočljivo dajati v omaro v obliki šopka. Iz blaga naredite mošnjičke ali blazinice, ki jih položite v omaro med oblačila. Pri tem lahko reciklirate. Uporabite okrasen robček, krpo ali namizni prtiček, ki jih ne uporabljate. Vogale blaga zapognite v obliki kuverte. Z nitko poljubne barve zašijte robove skupaj. Napolnite s sivkinimi cvetovi in pričvrstite zgornji del z broško. Po želji lahko namesto vrečk oblikujete mošnjičke. Pri tem boste poleg blaga potrebovali še pentljo.

Uporabni deli rastline

Pri sivki so zdravilni cvetovi, listi in vsa cvetoča zel. Najbogatejše s sivkinim oljem je cvetje, tik preden se odpre. Zdravilne snovi in učinkovine so eterično olje, smola, čreslovine, grenčina in druge. Sivka deluje proti krčem, je rahlo dražljiva in poživljajoča. Uporabljamo jo pri napenjanju, migreni, omotici …, notranje kot čaj, zunanje pa za vtiranje. Tudi Kneipp jo je predpisoval svojim pacientom. Na počutje deluje pomirjajoče in dobrodejno. Sivkino olje močno mrtviči klice, zato ga uporabljamo pri prebavnih motnjah.

Lepa tudi kot okras

Sivko uporabljamo tudi za okras – pogosti so šopki suhega cvetja, uporabljamo jih tudi v potpurijih. Posušene cvetove zaradi njihovega vonja dajemo v garderobne omare, kjer tudi odganjajo molje. Gospodarski pomen sivke predstavlja predvsem sivkino olje, ki ga uporabljamo kot antiseptik in za aromaterapijo. V cvetovih sivke je veliko nektarja, iz katerega lahko čebele naredijo zelo kvaliteten med.

Nekatera ljudska imena sivke so kofendl, lafendl, lavendel, sivač, špiknada, lavanda.

Eterično olje sivke

Glavna učinkovina sivke je eterično olje, katerega glavni sestavini sta linalilacetat in linalool. Znano je, da se uporablja tudi kot čaj, kopel, uporabljajo jo v kozmetični industriji in parfumeriji. Pri sivki so zdravilni cvetovi, listi in vsa cvetoča zel. Je pogosta sestavina pomirjevalnih čajev, njeni izvlečki pa sestavine pomirjeval, zdravil za odvajanje žolča in krepil, zunanje pa tudi pripravkov za zdravljenje manjših ran, opeklin in površinskih sončnih opeklin.

Eterično olje sivke je naravni antibiotik, antiseptik, antidepresiv in pomirjevalo. Pomaga pri celjenju ran in preprečuje nastanek krast, tako da spodbudi imunski sitem in celice kože k hitrejši regeneraciji. Uravnava prebavo, pomirja krče, spodbuja menstruacijo, čisti seč, krepi srce, uravnava krvni pritisk, pomaga pri vročini, migreni, neenakomernem bitju srca, epilepsiji, histeriji, živčnih boleznih, živčni in psihični preobremenjenosti, razdražljivosti in nespečnosti.

Eterično olje sivke uporabljamo tudi kot sestavino mazil proti revmi in kožnim boleznim z močnim srbenjem, pomaga pri opeklinah in pikih insektov. Uporabljamo ga pri nečisti koži, aknah, mastni koži, manjših ranicah in odrgninah. Učinkovito deluje tudi pri močnem izcedku iz nožnice. Pomaga pri pljučnih boleznih, astmi, suhem kašlju, bronhitisu, bolečinah v ušesu in pri vnetju oči.

V parfumeriji se veliko uporablja eterično olje širokolistne sivke (L. laifolia) in lavandina (L. hybrida), saj ti dve vrsti vsebujeta veliko več eteričnega olja kot ostale vrste sivke.

Čaj iz sivke

Poparki iz sivke imajo bolj blago delovanje kot eterična olja, vendar vseeno delujejo kot blago pomirjevalo proti vznemirjenosti, živčni izčrpanosti in nespečnosti, prav tako pomagajo pri prebavnih motnjah živčnega izvora. Sivkin čaj spodbuja tek, ureja prebavo, odvaja žolč, blaži trebušne krče, odpravlja napenjanje in vetrove, žene na vodo, miri in uspava ter tudi prepreči omedlevanje. Uporablja se tudi za izpiranje ran, masažo lasišča in pri srbenju kože. Sivka se uporablja tudi v kombinaciji z drugimi pomirjevalnimi in karminativnimi drogami.

Protistresna kopel za boljšo prekrvavitev

Dišeče sivkine kopeli delujejo protistresno, izboljšajo prekrvavitev kože in blažijo težave v menopavzi. Eterično olje v sivkini kopeli pomirja, blaži nemir, zaskrbljenost in stres in pomirja razdraženo, pordelo in občutljivo kožo. Kopel se danes velikokrat uporablja tudi pri vegetativnih distonijah (nevrološki sindrom s trajnimi mišičnimi kontrakcijami, ki povzročijo zvijanje in nenormalno držo telesa).

Nevarnosti ob uporabi

Sivkino eterično olje je sestavina mnogih kozmetičnih izdelkov. Pri uporabi eteričnega olja je treba upoštevati njegovo močno delovanje in možnost alergijske reakcije in preobčutljivosti kože na svetlobo pri prekomerni uporabi. Uporaba sivke se odsvetuje nosečnicam in doječim mamicam. Prevelike količine eteričnega olja dražijo prebavne organe in zelo močno vplivajo na počutje.

Kaj morate vedeti o rasti in negi

Kdaj se pobira sivka?

Sivka se pobira v času, ko so cvetovi najbolj polni eteričnih olj, saj takrat doseže vrhunec svojega vonja in zdravilnih lastnosti. To obdobje je običajno sredi poletja, natančneje od konca junija do začetka avgusta, odvisno od sorte in vremenskih razmer.

Najbolje je, da cvetove obrezujete zgodaj zjutraj, ko se rosa posuši, saj so takrat eterična olja najbolj koncentrirana. Cvetove režemo tik pod začetkom cvetnega stebla in jih nato uporabimo sveže ali posušimo za kasnejšo uporabo v šopkih, vrečkah ali eteričnih oljih.

Kdaj cveti sivka?

Sivka začne cveteti poleti, od junija do avgusta, odvisno od podnebja in sorte. V toplejših predelih lahko cvetenje začne že konec maja, medtem ko v hladnejših krajih morda ne bo zacvetela do julija.

Običajno sorte francoske sivke cvetijo prej kot sorte angleške sivke, ki potrebujejo nekoliko daljšo rastno sezono. Če želite, da sivka cveti dlje, lahko obrezujete odcvetele cvetove, saj to spodbuja rast novih.

Kako prezimi sivka?

Sivka je trdoživa rastlina, vendar potrebuje določeno oskrbo, da uspešno prezimi, še posebej v hladnejših območjih. Tukaj je nekaj ključnih nasvetov:

• Obrezovanje pred zimo: Po koncu cvetenja sivko obrežite, vendar pazite, da ne zarežete v staro, leseno steblo, saj to lahko prepreči ponovno rast.
• Zaščita pred mrazom: V hladnejših podnebjih sivko pokrijte z netkano tkanino, slamo, smrečjem ali borovim lubjem, da jo zaščitite pred ekstremno nizkimi temperaturami.
• Sajenje v lonce: Če živite na območju z zelo mrzlimi zimami, je priporočljivo, da sivko posadite v lonec, ki ga lahko pozimi prestavite v zavetje, npr. v rastlinjak ali klet s svetlobo.
• Zmerno zalivanje: Sivka pozimi ne potrebuje veliko vode, saj miruje. Prekomerno zalivanje lahko povzroči gnitje korenin.

Zakaj se sivka suši?

Sivka se lahko začne sušiti iz različnih razlogov, ki so običajno povezani z okoljem ali nepravilno nego.

1. Prekomerno zalivanje

Sivka ne prenaša dobro stoječe vode ali preveč vlažne zemlje. Če korenine predolgo stojijo v vodi, začnejo gniti, kar povzroči, da rastlina začne rumeneti in se sušiti.

2. Premalo vode

Čeprav sivka potrebuje suho zemljo, lahko popolna suša škoduje rastlini, še posebej, če je mlada ali na izpostavljenem sončnem mestu brez zalivanja v dolgotrajni vročini.

3. Premalo sonca

Sivka ljubi sonce! Če nima vsaj 6–8 ur neposredne sončne svetlobe dnevno, postane šibka in se lahko začne sušiti.

4. Pomanjkanje obrezovanja

Neobrezana sivka lahko postane preveč zaraščena in lesnata, kar otežuje rast novih poganjkov. Zdravo obrezovanje zagotavlja boljšo cirkulacijo zraka in močnejšo rast.

5. Bolezni ali škodljivci

Sivka je običajno odporna na bolezni, vendar jo lahko napadejo glivične bolezni ali škodljivci, kot so listne uši. Ti lahko povzročijo, da se rastlina posuši ali izgubi vitalnost.

S pravilno nego in pozornostjo bo sivka uspevala in razveseljevala z lepimi cvetovi, čudovitim vonjem in številnimi koristmi. Pazite, da jo zalivate pravilno, obrezujete pravočasno in ji zagotovite dovolj sonca, da bo vsako leto znova navduševala!