Sirup iz smrekovih vršičkov v domači lekarni

    Sirup iz smrekovih vršičkov pomirja kašelj, razkužuje dihalne poti, deluje blagodejno na dihala, pospešuje prekrvitev sluznice dihalnih poti in jo krepi, obnavlja in varuje. Mlade smrekove poganjke oziroma smrekove vršičke za sirup lahko naberete spomladi nekje do junija. Sirup iz smrekovih vršičkov prisoten v domači lekarni že od vrsto let.  Več o tem zakaj in kako deluje na naše telo pa v nadaljevanju.


    Sredina pomladi je običajno najboljši čas za to, da se lotimo nabiranja smrekovih vršičkov. Če tega letos še niste storili, vam priporočamo, da se čim prej oskrbite s smrekovimi vršički, ki jih lahko uporabite v različnih receptih. Zagotovo najbolj znan je sirup iz smrekovih vršičkov, ki se uporablja kot naravno zdravilo proti kašlju. Spoznajte zdravilne lastnosti smrekovih vršičkov in osnovne napotke za njihovo nabiranje ter si nato pripravite svoj sirup iz smrekovih vršičkov.

    Sirup iz smrekovih vršičkov

    Smrekovi vršički izjemen vir vitamina C in mnogih drugih hranilnih snovi

    Smrekovi vršički niso cenjeni le zaradi svojega zanimivega okusa, ampak so tudi zelo zdravi. Glavni razlog za to je, da vsebujejo veliko vitamina C, ki je znan kot odličen antioksidant. Vitamin C okrepi vaš imunski sistem in poskrbi za nemoten potek številnih procesov v telesu. Smrekove vršičke lahko tudi zamrznete ali posušite in jih prihranite za zimski čas, ko so visoke doze vitamina C še posebej pomembne. V smrekovih vršičkih najdemo tudi karotenoide ter pomembne minerale, predvsem kalij in magnezij. Že več stoletji se v ljudskem zdravilstvu smrekovi vršički uporabljajo predvsem za lajšanje težav s kašljem in z vnetim grlom, zaradi visoke vsebnosti klorofila pa lahko smrekovi vršički pomagajo tudi pri hitrejšem celjenju kože in pri prenosu kisika do celic. Poleg tega so smrekovi vršički zaradi antioksidantov, ki jih najdemo v njih, odlični za nevtralizacijo negativnega vpliva škodljivih prostih radikalov v našem telesu. K vsem naštetim koristim smrekovih vršičkov pa lahko dodamo tudi to, da pomagajo pri uravnavanju krvnega sladkorja in pri razstrupljanju telesa.

    Sirup iz smrekovih vršičkov so uporabljali že naši predniki

    Že v starih časih so zdravilci vedeli, da so smrekovi vršički sestavina, ki nikakor ne sme manjkati v domači lekarni. Zakaj? Zato, ker že od nekdaj veljajo za enega izmed najboljših naravnih zdravil, ki  uspešno zdravi prehlad in kašelj. Smrekove vršičke je lahko dobiti in so dostopni vsakomur, saj kot že samo ime pove je smreka tista, ki nam daje zelo cenjene in zdravilne vršičke. Smreka cveti od maja do junija. Vršičke oziroma poganjke pa se nabira spomladi. To storite tako, da jih posmukate s konca samih vej smreke. Bodite pa zelo pozorni, da smrek s tem ne poškodujete, ali poberete prevelikega števila poganjkov, saj boste s tem naredili veliko škodo drevesu in gozdu.

    Vonj imajo po smoli in balzamu, na okus pa so grenki. Za zunanjo uporabo lahko smrekove vršičke uporabljate kot aromaterapijo pri razvajanju v osvežilni kopeli. Nekaj smrekovih vršičkov dodajte h kopeli in jo popestrite še z eteričnim smrekovim pripravkom. Takšna kopel bo odprla vaše dihalne poti, pospešila krvni obtok ter celjenje ran in očistila celoten organizem. Kopeli ne priporočamo v primeru, če imate občutljivo kožo, morda povišano telesno temperaturo, astmo, težave s srcem ali oslovski kašelj.

    Smrekovi vršički

    Osnovni napotki za nabiranje smrekovih vršičkov

    Kot smo že omenili, je najboljši čas za nabiranje mladih smrekovih vršičkov pomlad, predvsem sredina pomladi. Malce kasneje vršički postanejo smolnati in niso več tako okusni kot takrat, ko so še sveži. Pri nabiranju morate biti pozorni na to, da ne poškodujete drevesa. Smrekove vršičke trgajte predvsem s spodnjih vej in se izogibajte zelo mladim drevesom, saj lahko v primeru pretiravanja s količino nabranih vršičkov upočasnite njihovo rast. Nabirajte svetlozelene vršičke, ki so mehki in ki jih je mogoče zlahka odtrgati. Vršičke zmeraj naberite na različnih drevesih, ne na eni sami smreki, saj bo sicer škoda prevelika. Priporočamo vam, da se pri nabiranju vršičkov izogibate tudi smrekam, ki rastejo blizu cest. Sveže nabrani vršički ne zdržijo posebej dolgo, zato vam priporočamo, da jih uporabite čim prej. Če to ni mogoče, jih lahko tudi posušite ali zamrznete.

    Recept za sirup iz smrekovih vršičkov

    Sirup iz smrekovih vršičkov lahko pripravite povsem sami doma, lahko pa ga že pripravljenega kupite v lekarnah in kakšnih bolje založenih trgovinah z živili. Tovrsten sirup je odlično sredstvo za lajšanje kašlja in zdravljenja prehlada. Kako deluje? Pomirja kašelj, razkužuje dihalne poti, spodbuja prekrvavitev sluznice, dihalnih poti in izločanje sluzi, blaži vnetje grla, blagodejno deluje na vsa dihala. Poleg tega sirup iz smrekovih vršičkov obnavlja in varuje izsušeno sluznico dihal, blaži hripavost in pospešuje izkašljevanje. Znan pa je tudi po tem, da tudi zavira rast mikroorganizmov in zmanjšuje izpostavljenost infekcijam. Ker sirup iz smrekovih vršičkov vsebuje veliko vitamina C krepi splošno odpornost, poživlja telo in duha ter preganja utrujenost. Poleg vseh že naštetih zdravilnih učinkovin pa je dober tudi za čiščenje krvi in pri krvavitvah dlesni.

    Priprava sirupa

    Za sirup iz smrekovih vršičkov potrebujemo mlade smrekove vršičke in sladkor. Nabrane smrekove vršičke po plasteh (plast vršičkov, plast sladkorja) nadevamo v steklen kozarec do vrha. Kozarec postavimo na sonce 40 dni, da se sladkor raztopi. Precedimo in damo v kozarce. Zaprte kozarce postavimo v hladen in temen prostor. Sirup lahko uporabimo kot sok če ga zmešamo z vodo, za izkašljevanje ali za osladitev čaja.

    Druga opcija priprave sirupa pa je nekoliko bolj moderna. Za pripravo potrebujete liter vode, 20 dag smrekovih vršičkov in pa kilogram rjavega sladkorja. Smrekove vršičke stresite v posodo in jih prelijte z vodo ter nato na ogenj. Ko voda zavre, naj se kuhajo še približno 10 minut. Smrekov sok nato precedite in vanj vmešajte sladkor, ponovno zakuhajte in pustite še 20 minut na zmernem ognju. Še vroči sok nalijte v steklene kozarce, takoj zaprite in spravite v temen in hladen prostor.

    Navodila za pripravo hitrega sirupa proti kašlju iz smrekovih vršičkov

    Sestavine:

    • smrekovi vršički (približno 200 gramov, lahko tudi več),
    • 1 liter vode,
    • 1 kilogram sladkorja (belega ali rjavega).

    Priprava:

    Smrekove vršičke čez noč oziroma za najmanj 4 ure namočite v večji količini vode. Nato vodo odcedite in vršičke prelijte z litrom sveže vode. Zavrite. Ko voda zavre, zmanjšajte temperaturo oziroma moč na minimum in v pokritem loncu počasi kuhajte še približno 2 uri. Občasno premešajte. Po 1 uri kuhanja lahko mešanici dodate še vaniljo, limono ali ingver, če želite, da bo imel sirup boljši okus. Mešanico na koncu kuhanja precedite. Ohranite tekočino in poskrbite, da boste iztisnili čim več sokov iz vršičkov. Tekočini nato dodajte sladkor in zopet kuhajte na zelo nizki temperaturi, in sicer približno 4 ure oziroma dokler ne postane mešanica podobna gostemu, lepljivemu, tekočemu sirupu. Zdaj lahko sirup iz smrekovih vršičkov prelijete v čiste steklene kozarce, ki jih zaprite s pokrovčkom in shranjujete v hladilniku. Uporabite po potrebi.

    V primeru težav s kašljem lahko sirup zaužijete neposredno ali pa ga vmešate v čaj oziroma napitek po izbiri. Odrasli lahko zaužijejo 2 žlici sirupa iz smrekovih vršičkov do štirikrat dnevno, otroci pa 1 žličko, prav tako do štirikrat na dan. Sirup lahko uporabite tudi kot dodatek jedem, na primer palačinkam, namesto drugih prelivom. Tudi otroci so običajno nad okusom in teksturo sirupa iz smrekovih vršičkov navdušeni.

    Počasnejša metoda brez kuhanja

    Tisti, ki se vam s pripravo sirupa iz smrekovih vršičkov ne mudi, se lahko odločite tudi za nekoliko počasnejši postopek, ki ne zahteva kuhanja. V steklene kozarce po plasteh nalagajte sveže smrekove vršičke in sladkor. Kozarec naj bo čim bolj napolnjen (vršičke med polnjenjem občasno nekoliko potlačite). Na vrhu kozarca naj bo vedno plast sladkorja. Kozarec zaprite s pokrovom in ga položite na sončno mesto. Po približno 40 dneh bo sirup pripravljen. Odstranite vršičke oziroma precedite sirup.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte

    Ne zamudite zanimivih vsebin:

    Deli
    Karmen Jordan
    Karmen Jordan, diplomirana slovenistka in literarna komparativistka, podiplomska študentka; njen vsakdan je prepreden z branjem in pisanjem. Dolgi sprehodi brez cilja, s katerimi občasno prekine svojo običajno rutino, ji pomagajo, da zbistri misli in si nabere novih moči.

    8 KOMENTARJI

    1. Gotovo je v vršičkih res ogromno koristnih snovi, ki pa jih s pripravo, ki je navedena zgoraj, skoraj popolnoma uničimo. Pri prvem postopku je problem bel sladkor (beljen s klorom in tudi sicer škodljiv za zdravje) in postavitev na sonce (UV svetloba uniči mnogo koristnega), pri drugem postopku pa je seveda problem segrevanje, ki uniči koristne vitamine in encime.

      Pravilna priprava je samo z medom (hladno točenim) v temni steklenici/kozarcu in v senci, ne na soncu. Tako se v med (ki je že itak poln koristnih snovi) izločijo še dodatni vitamini in encimi, ki jih vsebujejo vršički. Da ne govorim o tem, da so še bolj zdravilni vršički bora, sploh gorskega (ruševje).

    2. Prvič sem šel nabirat smrekove vršičke s svojo, danes skoraj
      90 let staro mamo. Hvaležen sem ji za predvsem za to da mi je prikazala
      praktično vrednost nareve. Ata, mi je po drugi strani predstavil predvsem
      teorijo, s preprostim naukom, da je z naravnimi viri potrebno delati skrbno.

      V današnjih časih je zelo moderno biti naravovarstvenik, kar
      je najbrž tudi razlog da se pojavlja vse več tako šolanih kot nešolanih »kvazi-naravovarstvenikov«,
      ki ne razumejo naravnih in energijskih krogov našega planeta.

      Mislim, da se mora vsak naravovarstvenik v prvi vrsti
      vprašati, kaj povzroča onesnaženje. Gotovo jih bo veliko prišlo do zaključka,
      da smo največji onesnaževalci prav ljudje. Naslednje vprašanje je, kaj ljudje
      delamo, da onesnažujemo okolje. Vsi jemo, pijemo, se vozimo, pozimi se grejemo,
      poleti se hladimo. Radi smo oblečeni po
      zadnji modi, vsakih nekaj let je potrebno zamenjati avto in pohištvo itd. Če
      pogledamo z zdravo kmečko pametjo, lahko zaključimo da ljudje onesnažujemo
      predvsem takrat, ko porabljamo energijo (promet, toplota, klima). Za proizvodnjo novih stvari je tudi potrebna
      energija, zato onesnažujemo tudi takrat ko kopujemo. Ker sem sam bolj strojnik
      kot naravovarstvenik, bom v nadaljevanju govoril o energiji.

      Pa za primer vzamimo sok iz smrekovih vršičkov. Če je zadeva
      narejena iz gojenih smrek, je treba vedeti, da za posaditev smrek najprej
      potrebujemo obdelovalno zemljo. Da se zemljo naredi je potrebno kupiti stroje (energija),
      in potem zemljo obdelati (energija). Ker bo gospod, ki se profesionalno ukvarja
      z izdelavo soku želel čim večji donos bo za smreke gotovo skrbel tako, da bo
      prirastek čim večji (gnojenje, zalivanje = energija). Ko je sok gotov, ga je
      potrebno razvoziti po trgovinskih centrih (energija), kjer čaka da pride mimo
      sodobna stara mama in ga naloži v voziček, za to, da bo njen sodobni vnuk
      zatopljen v računalnik čil in zdrav. Za to da se v trgovinah dobro počutimo in
      čim več kupimo morajo biti te lepo razsvetljene in klimatizirane (veliko
      energije).

      Če v zadnjem odstavku besedo ENERGIJA zamenjamo z
      ONESNAŽEVANJE, vidimo kam pes taco moli.

      Če bo moj dolgočasen in razvlečen prispevek prebral še
      kakšen filozof, po srcu naravovarstvenik, bo gotovo mnenja, da nisem omenil
      najpomembnejše stvari. Babica, ki gre v gozd in skupaj z vnukom pripravi sirup,
      se prvič z njim druži, med sabo se pogovarjata in se imata fino v NARAVI. Z
      nekaj sreče bo otrok spoznal, da je tudi v naravi biti fino in do nje začel
      razvijati skrben odnos.

      Narave popolnoma ne moremo nikoli zaščititi, razen s popolno
      odstranitvijo človeške vrste, česar pa vsaj sam ne bi rad doživel. »Kvazi-naravovarstvenikom«
      kot je Joža in vsem ki so »lajkali« njegov komentar pa predlagam da svojim
      bližnjim svetujejo raje naj porabijo manj toaletnega papirja ko gredo na
      stranišče, ne puščajo prižganih luči, če nikogar ni v stanovanju in nenazadnje
      (mogoče bo kdo užaljen) v prihodnje kupijo majhen in varčen avto, saj velik in
      požrešen veliko stane (Denar = energija = onesnaževanje).

      Žalosti je predvsem to, da ljudje kot je naš Joža grdo
      gledajo mlado družino, ki v nedeljo v naravi nabira smrekove vršičke, sami pa
      so se z Džipom s 4-litrskim motorjem ravno vrnili iz IKE-e kjer so kupili novo
      mizu, saj je ta ki jo imajo sedaj že 4 leta stara.

      Da zaključim, ne motijo me ljudje, ki živijo na visoki nogi,
      motijo me tisti, ki pravijo, da jim je narava dragocena, grdo gledajo gospo, ki
      spomladi nabira regrad saj je s tem travnik bolj izpostavljen eroziji, radi bi
      pa bili kot tisti, z ogromno hišo in dragim avtomobilom.

    3. Joj si ti Joža pameten-na…smreka je neavtohtona vrsta v Sloveniji in jo je kolikor jo hočeš (preveč), poleg tega se sama poseje hitreje kot avtohtoni Slovenski iglavci…

    4. Ne se raj hvalit s tem! V gozdovih se že krepko pozna prirast na smrekah odkar je proizvodnja sirupa postala tak trend. “Turisti” trgajo kar vse po vrsti, določene smreke oberejo do popolnosti… Naj opomnim da je to početje prepovedano, saj smreke rastejo veliko počasneje kot lahko drhal vse potrga.
      Kupljen sirup sicer nekaj stane, ampak je narejen iz vršičkov gojenih smrek, ki so obrane pod strogim nadzorom da se utegnejo do naslednjega leta obnovit.
      Gremo se naravno pa vse in pri tem uničimo naravo… ne hvala

    5. Za moje pojme najboljše zdravilo proti kašlju. Imamo vsako leto na okenski polici dva ali tri kozarce vršičkov :)