Prijava
Kljub temu, da zima ne postreže vedno z ekstremno nizkimi temperaturami, tudi s snegom je včasih bolj skopa, je dolgotrajna tema vendarle vzrok, da se nas loti spomladanska utrujenost. Svetloba ob daljšanju dneva pa po drugi strani vedno prinese optimizem in elan.
Kako spomladanska utrujenost vpliva na naše počutje?
Navajeni smo, da spomladanska utrujenost povzroči padec splošne odpornosti. Tako so nas v preteklosti pogosto napadli kakšna gripa, prehlad, težave z želodcem, drisko, nenadna visoka temperatura ali kar vse skupaj.
Zaužitje ogromnih količin limonade in tablet prinese le trenutno olajšanje, v resnici pa podaljša stanje oslabelosti, ki lahko traja vse do poletnih počitnic.
Naši predniki teh težav niso poznali, saj so, takoj ko je posijalo sonce, odšli na plano nabirat zgodnje spomladanske rastline. Regrat in čemaž sta še danes zelo priljubljena, na vrtovih že lahko naberemo motovilec in radič, zvončki in teloh pa pomagajo še dodatno izboljšati vzdušje doma.
Prehrana je pomembna
Dejstvo je, da prehrana pozimi vsebuje mnogo manj “živih” živil in preveč predelanih. Krompir, mesni izdelki, siri in peciva so težka hrana, ki nas hromi. V ajurvedi bi temu rekli “tamasična” hrana. Ta nas naredi lene, zaspane, pohlepne in otopele. Upočasni prebavo in presnovo, posledično pa trpijo jetra in ledvice, zato spomladanska utrujenost ni naključje.
To je pravi trenutek, da v telo in duha vnesemo sonce! Hoja v naravi, ne glede na vreme, požene energijo in kri po telesu ter prežene utrujenost. Nič hudega, če bomo zamudili kakšen popust ali razprodajo v trgovinah. Še več bomo prihranili, če ne kupimo ničesar, saj večinoma teh stvari sploh ne potrebujemo.
40-dnevni post
Ni naključje, da so nekoč ljudje imeli 40-dnevni post od pusta do velike noči. To seveda ne pomeni, da v tem času niso ničesar zaužili. Pomeni pa, da niso jedli mesa, masti in ocvirkov. Tudi krompirja je že zmanjkovalo ali pa je pognal cime – torej je postal neužiten. So si pa zato privoščili veliko zeliščnih juh in čajev iz sveže nabranih pomladih rastlin. Mlade koprive, brezovi listi, trpotec … To so čudovita SUPER ŽIVILA, ki podpirajo jetra in pomagajo razstrupljati telo. V trenutku okrepijo naravni imunski sistem in preženejo spomladansko utrujenost.
Kalčki – pomladno super živilo
Če ne veste, kje bi te rastline nabrali, ali pa niste prepričani, da niso kontaminirane, si svoja super živila vzgojite kar sami, v kalilniku, na krožniku ali v starem peharčku. Najlažje je vzgojiti pšenično ter ječmenovo in ovseno travo iz ekoloških semen. V trgovinah z zdravo hrano lahko kupite domačo ekološko pridelano pšenico, piro, ječmen, oves, kamut, ajdo. Priprava kalčkov in trave iz žit je nadvse preprosta:
50 gramov semen čez noč namočite v mrzli vodi, nato jih operite in predenite v kalilnik ter pokrijte s prtičkom. Če nimate kalilnika, uporabite krožnik ali pa kar staro cedilo.
Ker rastline ne morejo rasti brez vode, jih vsak dan malo namočite. Kalilnik prelijte z vodo izpod pipe in nato odcedite. Prva dva dneva to počnite pogosteje, pozneje pa bo dovolj enkrat dnevno. Ko trava doseže višino 15 cm in več, jo lahko začnete striči in uporabljati. Kaleča semena ajde, sončnic in kvinoje so užitna že tretji dan in ni treba čakati, da iz njih zraste trava. Po treh dneh imajo največ encimov in lahko prebavljivih mineralov. Lahko jih uživate surove, na solati, kot posip na testeninah ali rižu, v namazih ali jih dodate svojemu priljubljenemu smoothieju. Ena jušna žlica kalečih semen bo dovolj.
Energija semen
Spomladanska utrujenost bo premagana tudi z energijo mladih kalečih semen. Pogumno se lotite kaljenja, saj je nadvse preprosto. Vem, da ste zaposleni in vam primanjkuje časa ali pa nimate vrta. Jaz ga imam, a ker mi čas ne dopušča rednega vrtnarjenja, je moj vrt bolj podoben pragozdu. Priznati moram, da sem v svojem kalilniku in košarici pridelala več sveže zelenjave (pač v obliki kalčkov) kot na vrtu. Kalilnik in pipa sta vedno pri roki, to delo ne zahteva dodatnega časa in pozornosti. Zamislite si, da so kalčki in trave žejni takrat kot vi. Ko sebi natočite kozarec vode, ga dajte še njim. Neizmerno vam bodo hvaležni.
Energija kalečih semen in mladih rastlin je poživljajoča, prebujajoča se in svetla. To je ravno v nasprotju s težkimi in zaspanimi občutki, ki nas utrujajo ob koncu zime.
Kaj pa superhrana?
V zadnjem času je zelo priljubljena tako imenovana “super hrana”. Iz vseh krajev sveta uvažamo ogromne količine posušenih in mletih sadežev, korenin in listov ter upamo, da nam bodo povrnili zdravje. Ta živila so lahko dobrodošel pripomoček za občasno uporabo, vendar bi morali znati vzdrževati svojo dobro kondicijo tudi s hrano, ki je doma v naših krajih in v zmernem podnebnem pasu.
Prav na domačem vrtu lahko najdemo nekatere čudežne sadeže, ki smo jih nekoč s pridom uporabljali. Govorim o bezgu, ki je pravi čarovnik. Ta grm (Sambucus nigra) je ena najbolj vitalnih rastlin, kar jih poznam, nemogoče ga je izkoreniniti, ponovno zraste iz še tako razrezane in posušene veje. Njegovi blago dišeči cvetovi so bili vedno dobrodošla poživitev spomladanskega zajtrka. Pomakamo jih v testo za palačinke in ocvremo na ponvi. Z njimi izboljšamo okus sladkih štrukljev, kompotov in čaja. Se še spomnite doma pripravljene, naravno gazirane pijače “šabese”? Stari ljudje pravijo, da bezgov grm energetsko očisti prostor, da seva dobro energijo. Zato je vsaka domačija skrbno negovala in obrezovala svoj bezgov grm.
Črni bezeg je bogat vir železa
Zrele jagode črnega bezga so najbogatejši vir železa, bogate so tudi z vitaminom C. Iz njih so nekoč kuhali sirup ali pa kar marmelado, ki je bila precej trpka. Ta sirup so po žličkah dajali bolnikom in slabokrvnim otrokom. Že po nekaj dneh se je stanje izboljšalo. Tudi zdravniki so svetovali uporabo sirupa iz bezga pri prehladih, pljučnici, celo pri tuberkulozi. Posušene bezgove jagode pa so odličen dodatek za čaj. Pozorni moramo biti le na to, da je bezgove jagode treba kuhati 20 minut. Tako postanejo lažje prebavljive in železo ne povzroča prebavnih motenj.
Poskusite tudi aronijo
Druga čudežna rastlina, ki hitro in učinkovito prežene utrujenost ter otopelost, pa je aronija (Aronia melanocarpa). Ta rastlina je doma na vzhodu Severne Amerike, odlično pa uspeva tudi v Evropi – najbolj je razširjena na Poljskem, kjer jo po ekoloških načelih gojijo na prostranih nasadih. Zanimivo je, da Američani aronijo največkrat uporabljajo kot okrasno rastlino, saj je odporna proti boleznim in škodljivcem. Najbolj pogoste so črna, rdeča in vijolična. Aronijo vedno bolj gojijo tudi pri nas, kjer je zanjo idealno rastišče. Grm je dokaj nezahteven in zanj se najde prostor na vsakem vrtu ali balkonu. Sveže jagode aronije so nekoliko trpke, a istočasno sladke in dišeče. Tudi sok aronije z dodatkom jabolčnega soka in medu je prav odlična energijska pijača. Posušene jagode aronije so priljubljena “super hrana”, ki jo kombiniramo s semeni sončnic, z mandlji ali s kakavovimi semeni. Le ena jušna žlica jagod aronije na dan lahko naredi preobrat na bolje v zdravju in počutju.
Rastline, s katerimi si delimo dom in podnebje, so energijsko usklajene z nami in najbolje odgovarjajo našim potrebam. Tudi mi znamo zanje najbolje poskrbeti, zato je tako sožitje harmonično in v dobrobit vseh. Če se bomo ravnali po načelih narave, spomladanska utrujenost ne bo tako izrazita in težka.
