Aronija je skoraj črna jagoda z izjemno intenzivno barvo, trpkim okusom in visoko vsebnostjo zaščitnih rastlinskih snovi. Njeni plodovi vsebujejo antocianine, proantocianidine, flavonole, prehranske vlaknine, vitamin C, folate in minerale. Zaradi te sestave aronijo tradicionalno uživamo za dobro kri, zdravo ožilje, boljšo prebavo in splošno odpornost. Največ koristi dobimo iz celih jagod ali izdelkov brez velike količine dodanega sladkorja.
Ključni poudarki:
- Črnoplodna aronija (Aronia melanocarpa), znana tudi kot sibirska borovnica, je bogata z biofenoli, tanini, flavonoidi in antocianini.
- Aronija izstopa po antocianinih in drugih polifenolih, ki pomagajo varovati celice pred oksidativnim stresom.
- Vlaknine in polifenoli aronije podpirajo črevesno mikrobioto, medtem ko rastlinske snovi ugodno vplivajo na žile in krvni obtok.
- Trpek okus ublažimo z zamrzovanjem ter kombiniranjem aronije z jabolki, hruškami, banano, jogurtom ali ovsenimi kosmiči.
Aronija je rastlina, katere zrelim skoraj črnim plodovom pripisujejo veliko zdravilno moč ter upočasnitev staranja. Črnoplodna aronija, rastlina, ki jo poznamo tudi zaradi velike vsebnosti barvil antocianinov, vitaminov P, C, B, A, mineralov in ostalih pomembnih bio aktivnih snovi.
Sestavine aronije zdravijo ožilje, uravnavajo krvni pritisk, odpravljajo želodčne težave, preprečujejo nastanek arterioskleroze, blažijo migrene, varovalno vplivajo na naše črevesje, krepijo slabokrvne, povečujejo imunsko sposobnost organizma, vplivajo na izboljšanje vida, spomina in povečujejo elastičnost kože. Na tržišču so na razpolago izdelki iz plodov in stisnjenega soka aronije v obliki marmelad, džemov, sokov, vitaminskih napitkov, prehranskih dopolnil in izdelkov za nego kože.
Zakaj je aronija tako cenjena?
Črnoplodna aronija (Aronia melanocarpa) je odporna grmovnica, ki izvira iz Severne Amerike, danes pa dobro uspeva tudi na slovenskih vrtovih. Spomladi zacveti z belimi cvetovi, konec poletja pa razvije grozde temno vijoličnih oziroma skoraj črnih plodov.
Njena najopaznejša posebnost je velika količina polifenolov. To so rastlinske snovi, ki jagodam dajejo barvo, okus in naravno zaščito. V aroniji najdemo predvsem:
- antocianine,
- proantocianidine,
- fenolne kisline,
- flavonole,
- čreslovine.
Temnejša ko je zrela jagoda, izrazitejša je praviloma njena obarvanost z antocianini. Ti pigmenti so značilni tudi za borovnice, črni ribez, robide, višnje in temno grozdje, aronija pa po njihovi koncentraciji izstopa med sadjem.
Jagode vsebujejo tudi prehranske vlaknine, vitamin C, vitamin K, folate, mangan ter manjše količine železa in drugih mineralov. Sestava se razlikuje glede na sorto, zrelost, podnebje in način predelave.
Aronija za dobro kri in zdravo ožilje
Izraz »dobra kri« se pri aroniji tradicionalno uporablja precej široko. Nanaša se predvsem na podporo krvnemu obtoku, žilam in normalnemu nastajanju krvnih celic.
Folati sodelujejo pri nastajanju krvi, vitamin C pa ima pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema in zaščiti celic pred oksidativnim stresom. Aronija vsebuje tudi nekaj železa, vendar je njena večja prehranska prednost predvsem velika količina zaščitnih rastlinskih snovi.
Antocianini in drugi polifenoli delujejo v več smereh. Raziskovalci proučujejo njihov vpliv na:
- prožnost in normalno delovanje žil;
- oksidacijo maščob v krvi;
- krvni tlak;
- vnetne procese;
- presnovo glukoze;
- odziv celic na oksidativni stres.
V klinični raziskavi pri zdravih odraslih moških je redno uživanje pripravkov iz aronije izboljšalo endotelijsko funkcijo. Endotelij je notranja plast žil, ki sodeluje pri uravnavanju njihovega širjenja in s tem krvnega obtoka.
Tudi nekatere druge raziskave so zaznale ugodne spremembe krvnega tlaka in maščob v krvi, predvsem pri ljudeh z večjim presnovnim tveganjem. Rezultati niso povsem enotni, vendar podpirajo uporabo aronije kot dela prehrane, prijazne do srca in ožilja.
Najbolj smiselno jo je kombinirati z drugimi koristnimi živili: ovsenimi kosmiči, orehi, lanenimi semeni, stročnicami, zelenjavo in drugimi vrstami jagodičevja.
Aronija za prebavo in črevesje
Cele jagode aronije vsebujejo vlaknine, ki jih v precejenem soku skoraj ni več. Vlaknine povečajo prostornino črevesne vsebine, pomagajo pri njenem premikanju in predstavljajo hrano za koristne črevesne mikroorganizme.
Pomembno vlogo imajo tudi polifenoli. Telo jih v tankem črevesu ne vsrka v celoti, zato del pripotuje do debelega črevesa. Tam jih presnavljajo črevesne bakterije, ob tem pa nastajajo manjše biološko aktivne spojine.
Raziskave kažejo, da lahko redno uživanje aronije vpliva na sestavo črevesne mikrobiote. To je pomembno, ker je raznolika prehrana, bogata z vlakninami in rastlinskimi snovmi, povezana z učinkovitejšo prebavo in zdravim črevesnim okoljem.
Za največ vlaknin izberite:
- sveže jagode;
- zamrznjene cele jagode;
- posušene jagode brez dodanega sladkorja;
- prah iz celih zmletih plodov;
- kašast sok, ki ni popolnoma precejen.
Če želite predvsem podpreti prebavo, je skledica z nekaj aronije, ovsenimi kosmiči in jogurtom boljša izbira kot večji kozarec bistrega soka.
Podpora naravni odpornosti
Aronija ni zaman priljubljena v jesenskih sadnih pripravkih. Vitamin C in številni polifenoli pomagajo varovati celice pred oksidativnim stresom, ki nastaja med običajnimi presnovnimi procesi in se lahko poveča ob telesnem naporu, pomanjkanju spanja ter drugih obremenitvah.
Polifenoli aronije so zanimivi tudi zaradi vpliva na vnetne procese. To ne pomeni, da jagode neposredno preprečujejo okužbe, so pa lahko koristen del raznolike prehrane z veliko zelenjave, sadja, polnovrednih žit, stročnic in oreščkov.
Prednost aronije je, da jo lahko zamrznemo in uporabljamo vso zimo. Žlico ali dve jagod dodamo jutranji kaši, smutiju ali jogurtu in jih kombiniramo z drugim sadjem.
Aronija je bila že zdravilo Indijancev
Aronija (Aronia melanocarpa) izvira iz Severne Amerike. Gojili so jo že stari Indijanci ter poznali njeno zdravilno in prehransko moč. Kot sadna rastlina je poznana pod imenom sibirska borovnica, saj je najbolj razširjena v deželah bivše Sovjetske zveze. Aronijo gojijo jo tudi v Skandinaviji, Avstriji in na Poljskem. Tudi pri nas jo že najdemo v nekaterih vrtovih. Za gojenje je aronija izredno nezahtevna.
Raste celo na revnih tleh, samo da niso preplitva in zamočvirjena. Aronija je odporna proti škodljivcem in nizkim temperaturam, nevtralizira celo ultravijolično sevanje. Na skromnejših tleh zraste 1 – 2m visoko, na rodovitnih celo do 3 m. Razmnožuje se enostavno s koreninskimi izrastki. Najbolj plodne so 2–6 let stare veje. Starejše odstranijo, ker niso dovolj prožne za stroje pri obiranju plodov.
Aronija na domačem vrtu
Grmi aronije začnejo odganjati zgodaj spomladi. V mesecu maju bujno zacvetijo v belih cvetovih, ki se združujejo v socvetja. Jagode dozorijo vse naenkrat v avgustu. Najprej so rdeče, potem postanejo črne in se ne osipajo. So zelo aromatične, grenko – kiselkastega okusa in jih težko uživamo sveže.
Aronija je listopadna grmovnica, ki se uvršča med jagodičevje. Je v bližnjem sorodu s hruško, nešpljo in jerebiko na katero se jo lahko cepi. Zaradi njene skromnosti in nezahtevnosti, predvsem pa zaradi njenih zdravilnih lastnosti, je primerna za domači vrt. Črni plodovi bodo pritegovali poglede, v jeseni pa bo vaš vrt čarobno zažarel v barvi rdeče obarvanega listja.
Aronija vsebuje veliko koristnih snovi
Zreli plodovi vsebujejo velike količine biofenolov, taninov, flavonoidov in antocianinov.
- Antocianini jim dajejo temno barvo, nekateri pa vsebujejo tako kot flavonoidi snovi, ki ščitijo telesne celice pred poškodbami in degeneracijo.
- Biofenoli pospešujejo celjenje ran, odstranjujejo strupene snovi iz telesa, zmanjšujejo vnetja, uravnavajo krvni tlak, vplivajo na večjo elastičnost ožilja.
- Karoteni prav tako ščitijo celice pred poškodbami, preprečujejo nastanek sive mrene, ščitijo kožo pred sončnimi opeklinami.
Zreli črni plodovi so vitaminska bomba. Vsebujejo velike količine vitamine A, 8 – 10 x večje koncentracije vitamina C kot je v južnem sadju, vsebuje vitamin P, ki spodbuja pravilno delovanje in absorbcijo vitamina C, vitamine skupine B – B9, B6, B2, vitamin E in minerale: kalij, kalcij, železo, mangan, molibden, jod ter fosfor. Jagode se zaradi velike vsebnosti pektina odlično predelujejo v marmelade in džeme. Sveže iztisnjeni sok aronije je priporočljivo zaužiti le 25 – 50 ml / dan zaradi koncentriranosti. Sok aronije se uporablja kot dodatek za obarvanje svetlejših sokov, katere lahko kupimo v trgovinah z zdravo prehrano in lekarnah. Lahko se uporablja tudi kot rastlinsko barvilo, ker ne vsebuje strupenih snovi.
ARONIJA ima največjo ORAC vrednost (Oxygen Radical Absorption Capacity), kar pomeni največjo zmožnost absorbcije prostih radikalov. Priporoča se dnevni vnos 1670 enot, aronija jih ima 16062 µmol / 100 g ploda. Daje neprimerno večjo antioksidativno zaščito kot borovnice, brusnice in granatno jabolko.
Zdravilni učinki aronije
Preprečuje tvorbo prostih radikalov, degeneracijo zdravih celic v tkivu in v krvni plazmi. Zaradi vpliva taninov, flavonoidov, vitamina C in E upočasnjuje proces staranja. Izboljšuje vid, preprečuje nastanek sive mrene ter ščiti oči pred UV žarki. Aronija zdravi rane na želodcu, sladkorno bolezen, preprečuje slabokrvnost, odstranjuje težke kovine iz telesa, varovalno deluje na naše črevesje. Izredno ugodno vpliva na ožilje, – srce, uravnava krvni pritisk. Koži daje večjo elastičnost, zmanjšuje gube in še bi lahko naštevali.
Odlična podpora za zdravje sečil
Aronija pomaga oranjati zdravje sečil ter ščiti pred okužbami sečil. Glavni povzročitelj je tovrstnih okužbe je bakterija Escherichia coli. Simptomi vključujejo pogosto občutek potrebe po uriniranju, pekoč občutek ter bolečine med uriniranjem in obarvan urin. Znano je, da so brusnice odlično naravno zdravilo v boju proti okužbam sečil, vendar raziskave kažejo, da so jagode aronije od 5 do 10-krat bolj učinkovite zaradi večje vsebnosti kininske kisline v njih, ki je dokazano preprečuje okužbe sečil. Dodatne študije so pokazale, da je aronija učinkovita pri zmanjševanju razmnoževanja mikroorganizmov za več bakterij, vključno z Escherichia coli, kar dokazuje, da aronija pomaga preprečevati okužbe in zdraviti sečila.
Pozitivni učinki na prebavo
Aronija se je izkazala tudi za dobro pomoč pri zdravljenju želodčnih težav, vključno z želodčnimi razjedami in diarejo. Ta teorija je bila osnovana po študiji iz leta 2004, ki je pokazala, da so antioksidantivni učinki aronije imeli zaščitni učinek pri zdravljenju akutne želodčne hemoragične lezije pri podganah. Iz te študije izhaja, da bi lahko bila aronija naravno učinkovita pri zdravljenju želodčnih težav pri ljudeh (vključno z želodčnimi razjedami).
Preprečevanje in pomoč pri zdravljenju diabetesa
Obstajajo številne študije o tem, kako aronija vpliva na ljudi s sladkorno boleznijo. V eni zmed njih je bilo ugotovljeno, da naj uživanje jagod aronije ne bi povečalo ravni sladkorja v krvi in jo v nekaterih primerih celo zniža. Aronija je lahko zelo koristna kot preventiva za ljudi, ki želijo preprečiti sladkorno bolezen in lahko pomaga zmanšati simptome sladkorne bolezni.
Sveže jagode ali sok aronije?
Obe obliki imata svoje prednosti, vendar nista povsem enakovredni.
Cele jagode aronije
Vsebujejo lupino, meso in vlaknine. Ker jih žvečimo oziroma zmeljemo v obroku, jih običajno zaužijemo manj in počasneje. To je najboljša oblika za vsakodnevno vključevanje aronije v prehrano.
Praktična količina je manjša pest, približno 30 do 50 gramov jagod. Ne gre za predpisan odmerek, temveč za običajno sadno porcijo, ki jo lahko prilagodimo okusu in prebavi.
Sok aronije
Sok je koncentriran in priročen, vendar večino vlaknin izgubi. Čisti aronijin sok ima izrazito trpek okus, zato ga lahko razredčimo z vodo ali zmešamo z jabolčnim, hruškovim oziroma grozdnim sokom.
Za začetek zadostuje približno 30 do 50 mililitrov čistega soka, razredčenega z vodo. Pri kupljenem izdelku preverite, ali gre za stoodstotni sok in ali vsebuje dodan sladkor.
Posušena aronija
Posušene jagode so priročne za kosmiče, kruh in domače mešanice oreščkov. Ker med sušenjem izgubijo vodo, so sladkorji in energijska vrednost bolj skoncentrirani. Dovolj je ena do dve žlici.
Trše posušene jagode lahko zvečer namočite v vodi, jabolčnem soku ali jogurtu. Naslednje jutro bodo mehkejše in prijetnejše za uživanje.
Kako ublažiti trpek okus aronije?
Aronija vsebuje precej čreslovin, ki povzročijo značilen občutek suhih ust. Popolnoma zrele jagode so prijetnejše, vendar še vedno ne postanejo tako sladke kot borovnice.
Trpkost lahko omilimo na več načinov:
- jagode pred uporabo zamrznemo;
- kombiniramo jih s sladkim jabolkom ali hruško;
- dodamo zrelo banano;
- vmešamo jih v jogurt ali kefir;
- uporabimo cimet, vaniljo ali kakav;
- zmešamo jih z borovnicami, robidami ali slivami;
- na kratko jih pokuhamo v kompotu ali sadnem namazu.
Zamrzovanje poškoduje del celičnih sten, zato se jagode po odtajanju zmehčajo, njihov okus pa deluje nekoliko manj oster. Hkrati jih lahko iz zamrzovalnika odmerjamo po manjših porcijah.
Preberite tudi:
- Kopriva ima poleti uporaben del, ki ga večina ljudi sploh ne opazi
- Nutricionisti priporočajo: Vsak dan bi morali pojesti dva kivija
