V času, ko se svet sooča z vedno večjim poudarkom na preventivi in javnem zdravju, se Združeno kraljestvo pripravlja na enega pomembnejših prehranskih premikov zadnjih desetletij. Do konca leta 2026 bo vsa nepolnozrnata pšenična moka v državi morala biti obogatena s folno kislino, obliko vitamina B9.
Cilj je zmanjšati število primerov prirojenih napak nevralne cevi pri novorojenčkih, kot sta spina bifida in anencefalija. Po ocenah britanskega ministrstva za zdravje bo ukrep preprečil približno 200 takšnih primerov na leto, hkrati pa izboljšal osnovno raven folata pri ženskah v rodni dobi.
Vendar ukrep, ki ga mnogi pozdravljajo kot velik korak v javnem zdravstvu, ni brez zapletov. Z njim se pojavljajo tudi vprašanja o sintetičnih dodatkih, individualnih razlikah v potrebah po folatu in morebitnih tveganjih prekomernega vnosa.
Zakaj se je vlada odločila za ta korak
Že več kot dve desetletji so znanstveniki opozarjali, da večina žensk v rodni dobi v Združenem kraljestvu ne zaužije dovolj folata, čeprav obstajajo priporočila o jemanju folne kisline vsaj en mesec pred zanositvijo in v prvih 12 tednih nosečnosti.
Le približno tretjina žensk folno kislino dejansko jemlje pravočasno. Ker so številne nosečnosti nenačrtovane, se večina otrok razvija v pogojih, kjer materin organizem nima zadostne količine tega ključnega vitamina.
Dodajanje folne kisline v osnovno živilo, kot je moka, se zato zdi logičen način za povečanje splošne izpostavljenosti — ne glede na prehranske navade posameznika.
Podoben ukrep že desetletja deluje v ZDA, Kanadi, Avstraliji in na Novi Zelandiji. Tam se je po podatkih število primerov napak nevralne cevi zmanjšalo za 20–50 %.
Kaj predvideva britanska uredba
Nova uredba, imenovana Bread and Flour (Amendment) (England) Regulations 2024, določa, da bo treba v nepolnozrnato pšenično moko dodati približno 250 mikrogramov folne kisline na 100 g moke.
Ukrep ne velja za polnozrnato moko in za manjše mline, ki proizvedejo manj kot 500 ton letno.
Zakon začne veljati 13. decembra 2026, ko bo dodajanje folne kisline postalo obvezno v vseh večjih mlinarskih obratih.
Za potrošnike se morda na videz ne bo spremenilo nič — kruh, pecivo in testenine bodo imeli enak okus. A njihova hranilna sestava se bo spremenila. Po novem bo vsak grižljaj belega kruha vseboval nekaj več folne kisline, “kot zaščito za prihodnje generacije”.
Kritičen pogled: zakaj obogatitev moke ni le pozitivna zgodba
Čeprav namen ukrepa ni sporen, strokovnjaki opozarjajo, da ima odločitev tudi temne strani, ki jih politika in mediji redko poudarjajo.
1. Sintetična folna kislina ni enako kot naravni folat
Dodana folna kislina, ki se uporablja pri dodajanju ,je navadno sintetična oblika vitamina B9, znana kot pteroilmonoglutaminska kislina. V telesu se mora pretvoriti v aktivno obliko 5-metiltetrahidrofolat (5-MTHF), kar pa ni enako učinkovito pri vseh ljudeh.
Okoli 10–15 % evropske populacije ima genetske mutacije (MTHFR C677T ali A1298C), ki upočasnijo to pretvorbo. Posledično se lahko v krvi kopiči nepresnovljena folna kislina, ki lahko vpliva na imunski odziv in delovanje možganov.
Zato nekateri strokovnjaki pozivajo, da bi bilo bolje uporabljati naravni L-metilfolat, čeprav je dražji in manj stabilen pri peki.
2. Ne potrebujejo je vsi
Univerzalni ukrep pomeni, da bo folno kislino uživala celotna populacija — tudi tisti, ki je ne potrebujejo.
- Moški in ženske po menopavzi imajo praviloma zadosten vnos folata iz prehrane.
- Dodajanje folne kisline v osnovno živilo lahko pri njih vodi v nepotrebno izpostavljenost, brez dokazljive koristi.
- Ukrep zato sproža etično vprašanje, ali je prav, da država posega v osnovna živila za vse, namesto da bi okrepila ciljno izobraževanje za tiste, ki folno kislino res potrebujejo (ženske v rodni dobi).
3. Možnost presežka: Da, možno je zaužiti preveč
Čeprav je folna kislina vodotopen vitamin, kronično prevelik vnos ni povsem varen.
Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) določa zgornjo mejo varnega vnosa (UL) pri odraslih na 1 mg (1000 µg) dnevno.
Osebe, ki jemljejo prehranska dopolnila in hkrati uživajo obogateno moko, lahko to mejo presežejo. Takšno stanje lahko prikrije pomanjkanje vitamina B12, kar vodi v živčne motnje in slabokrvnost.
4. Namesto izboljšanja prehrane le “kozmetični popravek”
Folna kislina se bo dodajala v belo moko, torej v živilo, ki velja za prehransko manj kakovostno.
Namesto spodbujanja uživanja sveže zelenjave, stročnic in polnozrnatih žit, se javnosti pošilja sporočilo, da lahko pomanjkanje rešimo z industrijskim dodatkom.
Naravni viri folata vključujejo:
- listnato zelenjavo (špinača, ohrovt, blitva),
- stročnice (leča, fižol, čičerika),
- agrume, avokado in oreščke.
Ti viri prinašajo še vlaknine, antioksidante in minerale, česar obogatena moka ne ponuja.
5. Dolgoročni učinki še niso povsem jasni
Čeprav se v ZDA, Kanadi in Avstraliji obogatitev izvaja že nekaj časa, raziskave še vedno preučujejo, ali dolgotrajno povišane ravni folne kisline lahko vplivajo na druge zdravstvene vidike — denimo na presnovo ali pojav nekaterih rakavih obolenj.
Podatki so mešani: nekateri kažejo zaščitni učinek, drugi rahlo povečano tveganje pri presežnem vnosu.
Zato strokovnjaki pozivajo, da britanska vlada po letu 2026 redno spremlja ravni folata in vitamina B12 v populaciji ter prilagodi smernice po potrebi.
Zdravstveni in družbeni učinki
Kljub dvomom naj bi ukrep imel tudi pozitivne strani. Po podatkih britanske vlade bo letno preprečenih okrog 200 primerov hudih prirojenih napak, kar pomeni manj trpljenja za družine in manjši pritisk na javni zdravstveni sistem.
Poleg tega naj bi ukrep prinesel še dolgoročne finančne koristi:
- približno 20 milijonov funtov prihranka za javni zdravstveni sistem v desetih letih,
- več kot 90 milijonov funtov širših gospodarskih koristi.
Ker je približno polovica nosečnosti v Združenem kraljestvu nenačrtovanih, ta ukrep zagotavlja minimalno zaščito za vse ženske v rodni dobi – ne glede na socialni status ali dostop do dodatkov.
Kaj pomeni za potrošnike v Evropi
Čeprav ukrep velja za Združeno kraljestvo, ima širši pomen. Evropske države, vključno s Slovenijo, spremljajo rezultate britanskega pristopa. Če se bo izkazal za uspešnega, je možno, da se bo obogatitev razširila tudi v druge članice EU.
Za potrošnike pa je ključno vedeti:
- preverjajte oznake izdelkov, zlasti uvoženih iz Združenega Kraljestva;
- če ste noseči ali načrtujete nosečnost, še vedno upoštevajte priporočila zdravnika, hkrati lahko opravite tudi krvni test, da se prepričate, kakšen vnos dejansko potrebujete;
- ne pretiravajte z dodatki, če že uživate obogateno hrano, saj so naravni folati najboljša garancija za zdravo nosečnost;
- uravnotežena prehrana ostaja najboljša strategija.
Preberite še:
- Holesterol v ravnovesju brez zdravil: To so najnovejša priporočila za uravnavanje po naravni poti
- Ali kava res škodi sklepom? Nova raziskava razkriva presenetljiv učinek na vnetja
