Pomanjkanje vitamina B12 in folne kisline je veliko bolj pogosto, kot se zdi, saj so znaki pomanjkanja lahko podobni simptomom drugim različnim bolezenskim stanjem. Nivo tega vitamina v krvi pa se redko preverja. Podobno velja za folno kislino (B9), ki je z B12 v posebnem odnosu.
Vitamin B12, kobalamin sodeluje pri nastanku rdečih krvnih celic (eritrocitov), pri sintezi DNA, prenosu informacij med delitvijo celic, presnovi ogljikovih hidratov, maščob, beljakovin in folata, pri rasti, delovanju imunskega sistema ter razvoju in ohranjanju živčnega sistema. Živčne celice so namreč obdane z zaščitnim ovojem (mielinom) in B12 vzdržuje ta zaščitni ovoj. Pri dolgotrajnem pomanjkanju B12 pride do propadanja mieliskih ovojnic in posledično do okvar živčnega sistema, brez katerega organizem ne more normalno delovati.
V naravi vitamin B12 proizvajajo določene bakterije, nekatere raziskave navajajo, da se v majhni količini tvori tudi v človeškem črevesju in na korenu jezika. Sicer pa je prisoten v mesu in mesnih izdelkih, ribah, mleku, mlečnih izdelkih in jajcih, nekaj ga je v grahu, fižolu, morskih algah nori in klorela ter v živilih, ki so bila podvržena bakterijski fermentaciji, npr. kislem zelju. Nekaj ga dobimo tudi s slabo oprano zelenjavo. A vendarle je tveganje, da bi s tem dobili tudi npr. jajčeca parazitov, ki si jih ne želimo preveliko, da bi izpustili pranje zelenjave.
Vitamin B12 je vodotopen, stabilen pri toplotni obdelavi in na zraku, občutljiv pa je na svetlobo, izredno bazično ali izredno kislo okolje.
Še do nedavnega so mislili, da so zaradi pomanjkanja tega vitamina najbolj ogroženi vegani oz. tisti, ki ne uživajo živalske hrane. Vendar pa pomanjkanje B12 ugotavljajo tudi pri ljudeh, ki uživajo meso, mlečne izdelke in jajca.
Miriam Jelen Anđelić, dr. med. spec. družinske medicine pojasni, da je vsekakor koristno in zaželeno preveriti nivo vitamina B12 v krvi, še posebej pri bolnikih s kroničnimi boleznimi, pri tistih, ki prejemajo veliko zdravil, in pri starejših od 50 let zaradi atrofičnega gastritisa, ki pri starejših zmanjša zmožnost absorbcije tega vitamina.
Možni vzroki pomanjkanja
- Staranje vseh naših organov, tudi želodca. Vitamin B12 nujno potrebuje dovolj želodčne kisline, encim pepsin in intrizični faktor, ki se izloča iz želodčne sluznice. Funkcija želodčne sluznice s staranjem peša, njena funkcija se zmanjšuje, prav tako pojenja intrizični faktor. Organizem vitamina B12 brez intrizičnega faktorja ne more uporabiti, četudi menimo, da smo ga s hrano zaužili dovolj.
- Pomanjkanje se lahko pojavi, ko so v organizmu povečane potrebe po tem vitaminu in ga ne dovajamo v zadostni količini. Na splošno velja, da ga več potrebujejo otroci med rastjo, nosečnice in otročnice med dojenjem, ljudje, ki se prehranjujejo samo z rastlinsko hrano, aktivni športniki in starostniki.
- Gre lahko tudi za motnje v izločanju prebavnih encimov in v delovanju nekaterih prebavnih organov, npr. trebušne slinavke, celiakija, Chronova bolezen ali pa je pomanjkanje posledica kirurške odstranitve dela želodca.
- Lahko je vzrok avtoimunska bolezen, ko telo napada lastne celice v želodčni sluznici. Takrat anemijo, ki nastane zaradi pomanjkanja tega vitamina, imenujejo Perniciozna anemija. To ni anemija zaradi pomanjkanja železa, temveč zaradi pomanjkanja B12. Hemogram (osnovna krvna slika) lahko ob pomanjkanju B12 pokaže tudi prenizko število eritrocitov, ki pa so po velikosti preveliki. To imenujejo Makrocitna anemija.
- Pomanjkanje se lahko pojavi tudi zaradi uživanja alkohola, kajenja in uporabe določenih zdravil (antibiotikov, antacidov, zaviralcev protonske črpalke, ki zmanjšujejo izločanje želodčne kisline, nekatera zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, anestezija z dušikovim oksidom med operacijo, nadomestki kalija).
- Črna kava, pravi čaj ter veliko sladkorja v prehrani so znani sovražniki vseh vitaminov iz skupine B, tudi B12.
- Prisotnost parazitov v črevesju, ki nam jemljejo hranila.
- Nekatere dedne bolezni (npr. motnja v presnovi aminokisline metionina).
- Stres.
- Znaki pomanjkanja se bodo prej razvili pri bolnikih z boleznimi ščitnice, starostnikih nad 55 ali 60 let, bolnikih z rakom in bolnikih s kroničnimi ledvičnimi boleznimi.
B12 se v organizmu skladišči in ga telo lahko uporabi večkrat, kar lahko traja različno dolgo, lahko do 7 let, pri nekaterih pa tudi 10–15 let, pojasni sogovornica.
Majhni otroci še nimajo dovolj zalog tega vitamina v telesu, zato se lahko pomanjkanje razvije prej. Običajno otrok postane razdražljiv, noče jesti, je brez volje, ne komunicira, fizično in psihično ne napreduje.
Pri nekaterih ljudeh so znaki pomanjkanja izraženi bolj, pri drugih manj
Običajno se pojavijo: pomanjkanje apetita, driske, izguba telesne teže, pekoča ustna sluznica in jezik, izguba okusa, bleda koža, težko dihanje, splošna oslabelost, utrujenost, nemoč v mišicah, šibke roke in noge, težave z ravnotežjem, upočasnjeni refleksi, mravljinčenje in odrevenelost okončin, padci, poslabšanje vida, vrtoglavice, zvonjenje v ušesih, razdražljivost, tesnoba, težave pri razmišljanju in s koncentracijo, pozabljivost, demenca, hiperaktivni sečni mehur ter težko zadrževanje urina ali blata, slab ali nenormalni odziv imunskega sistema.
Potek bolezni se začne s pešanjem. Ker je eritrocitov v primeru pomanjkanja vitamina B12 premalo, je preskrba tkiv s kisikom nezadostna. Eritrociti namreč nosijo kisik vsem celicam v telesu, zato je lahko utrujenost oz. občutek šibkosti eden prvih znakov.
Zaradi pomanjkanja B12 se upočasni ali prekine normalna delitev celic, zlasti v kostnem mozgu in črevesni sluznici.
V nadaljevanju pride tudi do pomanjkanja aminokisline metionina, začnejo se kopičiti organske kisline in poveča se koncentracija homocisteina. Ocenjujejo, da je hiperhomocisteinemija povezana s povečanim tveganjem za vensko in arterijsko trombozo, aterosklerozo, boleznimi ožilja srca in možganov ter pljučne embolizme.
Raziskave tudi navajajo povezavo med nizko vrednostjo B12 v serumu in Alzheimerjevo boleznijo.
Tudi zdravniki lahko utrujenost pripišejo staranju, motnjam spanja, pešanju srca, sindromu kronične utrujenosti, nevrološkim boleznim. Pri otrocih pa zapoznelemu razvoju ali celo avtizmu.
Če bi se krvni test za B12 izvajal rutinsko, tako kot preverjajo holesterol in sladkor v krvi, bi preprečili mnogo bolezenskih stanj in napačnih diagnoz.
Pomanjkanje je treba ugotoviti čim prej, dokler so okvare še popravljive. Če je pomanjkanje B12 odkrito prepozno, okvare ostanejo trajne. Ob tem je zelo pomembno ugotoviti, zakaj se je pomanjkanje zgodilo. Če je vzrok npr. v želodčni sluznici, ko ni solne kisline ali intrizičnega faktorja (kar se lahko ugotovi z gastroskopijo), je potrebna doživljenjska terapija z injekcijami, saj dopolnila v obliki tablet, ki gredo skozi želodec, ne bodo pomagala.
Kobalamin (B12), ki ga zaužijemo s hrano ali prehranskimi dopolnili obstaja v različnih oksidativnih oblikah. Telo te snovi spremeni v aktivne koencime.
Obliki metilkobalamin in adenozilkobalamin sta že v bioaktivni obliki in ju organizem lahko takoj izkoristi. Ne vsebujeta nobenih nevarnih snovi in se v tkivih zadržujeta dlje, kot npr. oblika cianokobalamin, ki jo običajno vsebujejo prehranska dopolnila, ker je najcenejši. Telo ga ne more izkoristiti takoj, temveč ga mora najprej spremeniti v bioaktivno obliko. Neugodna za organizem pa je tudi vsebnost cianida. Hidroksokobalamin je koristnejši od cianokobalamina in se uporablja tudi kot zdravilo pri predoziranju s cianidom. Ima podaljšano delovanje in ga navadno uporabljajo v injekcijah. V organizmu se hitro spremeni v bioaktivno obliko.
Kot prehransko dopolnilo je lahko B12 v obliki tablet in kapsul, kapljic, razpršil za pod jezik, obližev in kot dodatek v zobnih kremah. Ne bo odveč, če preverite, v kateri obliki je prisoten.
Dobro je vedeti, da se izkoristek B12 v telesu lahko zmanjša, če ga jemljemo hkrati z vitaminom C in železom. Če torej jemljemo tudi druga prehranska dopolnila med njimi nujno naredimo časovni presledek, vsaj 2 uri.
Negativne posledice zaradi predoziranja vitamina B12 doslej niso dokazane. Ker je topen v vodi, se presežek iz organizma izloči.
Makrocitna anemija lahko nastopi tudi kot posledica pomanjkanja folata, oz. folne kisline (B9) in ne le vitamina B12, saj imata oba, tako folat kot B12, skupno metabolno pot. Tako lahko veliko folne kisline, ki jo zaužijemo s prehranskimi dopolnili zamaskira pomanjkanje B12. Ravno nasprotno pa dodajanje B12 ne odpravi anemije in drugih znakov pomanjkanja folata. Pri tako vzajemnem delovanju je pomembno ločiti anemijo zaradi pomanjkanja B12 od anemije zaradi pomanjkanja folne kisline.
Folat je generično poimenovanje za folno kislino in sorodne spojine, ki so enako biološko aktivne kot folna kislina.
Tako kot B12 je tudi folat zelo pomemben za normalno delovanje metabolizma, pomaga pri presnovi beljakovin, popravilih DNK, izdelavi rdečih krvničk. Vendar pa lahko svoje delo učinkovito opravi le ob prisotnosti vitamina B12.
Pri pomanjkanju B12 se tudi folat v organizmu ne izkoristi, četudi bi ga imeli dovolj.
Za vsrkavanje folata pa ni potreben intrizični faktor iz želodčne sluznice, tako kot je to pomembno za vsrkavanje B12.
Največ folata vsebuje zelenolistnata zelenjava (špinača, brokoli, šparglji, brstični ohrovt), čičerika, črni fižol, leča, grah, gobe, jajca, repa, sončnična semena, avokado, grenivke, pomaranče, jagode, rastlinska olja, nepoliran riž in polnovredne žitarice.
Občutljiv je na svetlobo, toplotno obdelavo in kovinske ione.
Znaki pomanjkanja folata so zelo podobni tistim pri pomanjkanju vitamina B12. Prisotni so oslabelost, utrujenost, težave s koncentracijo, razdražljivost, glavobol, palpitacije srca, zadihanost, nezmožnost telesnih naporov, izguba apetita, lahko so prisotne tudi driske, spremembe na koži, izpadanje las, rdeč vnet jezik, zmanjšan občutek za okus, neučinkovit imunski sistem.
Pomanjkanje folata se lahko razvije ob neustrezni prehrani že po dobrem mesecu ali dveh, čeprav je organizem z njim zelo varčen, tako kot z B12, in ga večkrat ponovno izkoristi.
Do pomanjkanja folne kisline lahko pride zaradi neustrezne prehrane, ki je siromašna s folati, nekaterih bolezni črevesne sluznice, boleznih jeter, med zdravljenjem z določenimi zdravili (tudi nekaterimi antibiotiki: Sulfonamidi, Kloramfenikoli, Tetraciklini), ki zavirajo vsrkavanje folata, do pomanjkanja lahko pride pri povečani porabi v organizmu (nosečnost, dojenje, hitra rast), ali pa se pojavi zaradi staranja, kar je precej pogosto.
S prehrano, v kateri je folat naravno prisoten, ne bomo povzročili presežka, lahko pa se to zgodi, če folat uživamo s prehranskimi dopolnili oz. z živili, ki jim dodajajo folno kislino v sintezni obliki.
Običajno predpišejo folno kislino nosečnicam in previsoki odmerki lahko zamaskirajo pomanjkanje B12, ki je v tem obdobju tudi pomemben.
Normalne koncentracije folata pomenijo manjše tveganje za nepravilnosti v zgodnjem razvoju možganov in hrbtenjače pri zarodku.
Nekatere raziskave navajajo, da rakavim bolnikom preveč folne kisline lahko škodi, ker naj bi pospešila napredovanje raka, saj folat že po naravi vpliva na razvoj celic in njihovo delitev. Tako naj bi visoki odmerki slabo vplivali na razvoj že nastalega raka, nizki pa ščitili pred novo nastalim rakom.
Omenjajo, da je pri ženskah, ki so okužene s Humanim papiloma virusom, verjetnost nastanka nenormalnih celic na materničnem vratu 5-krat večja, če je nivo folata prenizek.
Pri ljudeh s pomanjkanjem folata so odkrili tudi povečano tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni in možganske kapi.
Najnižje normalne krvne vrednosti za vitamina B12 in B9 (folat) so postavljene prenizko, se strinja sogovornica, saj so znaki pomanjkanja lahko izraženi, preden nivo B12 pade pod spodnjo mejo, ki je 138 pmol/L in 7 nmol/L za folno kislino.
Ponekod po svetu so že predlagali, da se spodnja meja za B12 zviša na vsaj 450 pmol/L.
Ker pomanjkanje vitamina B12 zelo slabo vpliva na številne telesne sisteme in je motnjo mogoče povsem enostavno odpraviti, bi bilo smiselno B12 in folno kislino v telesu meriti rutinsko.
