Zakaj pride do izgube apetita in kako si pri tem pomagamo?

V svoji praksi velikokrat srečam posameznike, ki imajo težave s čezmernim hranjenjem, prevelikim apetitom, previsoko telesno težo itd. Problem je zelo resen in lahko bistveno vpliva na posameznikovo tako fizično kot psihično zdravje. Po drugi strani pa precej redko srečam ljudi, ki se borijo z izgubo apetita.

Izguba apetita je lahko velika težava. Tako fizična, ker lahko vodi v izgubo telesne teže in podhranjenost s hranili, kot tudi psihična.

Apetit je namreč normalen odziv našega telesa, ki nam omogoča, da izpolnimo telesno potrebo po hrani. Lakota nas prisili, da jemo in s tem zadostimo potrebam po kalorijah, da dobimo dovolj vitaminov, mineralov in drugih mikrohranil. Ko pojemo dovolj, občutimo sitost, prijeten občutek polnosti in notranjega zadovoljstva. Ko občutka apetita ni več ali pa je močno zmanjšan, nas to potisne iz ravnovesja.

Na našo lakoto oziroma apetit lahko vpliva kar nekaj dejavnikov. Torej, koliko smo lačni, je lahko odvisno od:

• našega razpoloženja in koliko smo pod stresom,
• tega, koliko imamo energije oziroma koliko smo utrujeni (povezano tudi s pomanjkanjem spanja),
• tega, koliko zadoščenja čutimo po zaužiti hrani, ki nam je na voljo (tukaj gre bolj za hedonistični vidik),
• sestave hrane, ki smo jo nedavno zaužili (beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe),
• naše trenutne telesne teže,
• zdravja naše ščitnice in našega metabolizma,
• morebitnega vnetja v naših prebavilih,
• ravni naših spolnih hormonov (testosteron, estrogen, progesteron), ki lahko med menstrualnim ciklom nihajo,
• ravni stresnega hormona kortizola,
• morebitnih bolezni,
• aktivnosti senzorjev v našem črevesju, ki se odzivajo na fizično prisotnost ali odsotnost hrane,
• ravni hormonov, ki se izločajo v prebavilih (med drugimi grelin, ki povečuje apetit),
• morebitne revščine, osamljenosti, socialne izolacije, kar so dejavniki, za katere je bilo ugotovljeno, da vplivajo na zmanjšanje vnosa hrane (tukaj je treba še posebno izpostaviti starostnike).

Najpogostejši razlogi za popolno ali delno pomanjkanja apetita so naslednji:

• Čezmerno hranjenje oziroma prenajedanje. Če smo se preveč najedli, lahko to poviša hormone sitosti, ti pa povzročajo manjšo lakoto. Velja tudi obratno – če jemo premalo, lahko to povišuje hormon grelin, zaradi česar smo bolj lačni.
• Neaktiven življenjski slog lahko povzroča pridobivanje telesne teže in povišuje raven hormona leptina, ta preprečuje željo po hrani.
• Starost povzroča spremembe v prebavilih in upočasnjuje metabolizem. Zmanjšan apetit je tako pri starostnikih precej pogost. K temu lahko pripomorejo še zdravila, fizična neaktivnost, depresija, bolečine, spremembe v okusu in vohu, boleča proteza itd. Nezaželena izguba telesne teže (več kot 5 odstotkov v obdobju 12 mesecev) naj bi doletela kar 20 odstotkov starostnikov, povezujejo pa jo tudi s povečano bolehnostjo in smrtnostjo.
• Slabost zaradi trebušne viroze, zastrupitve s hrano, bolezni prebavil ali nosečnosti je povezana z izgubo apetita.
• Čustven ali fizičen stres, ki povečuje stresne hormone, lahko zmanjšuje željo po hrani. Tukaj gre tako za družinske, finančne in s službo povezane težave kakor tudi za fizično preobremenjenost (npr. pretiravanje s telesno vadbo).
• Izguba apetita se lahko pojavi tudi kot reakcija na določena zdravila.
• Gastritis in druge težave z želodcem lahko povzročijo resno izgubo želje po hrani.
• Bolezen jeter lahko poleg akumulacije tekočine v trebuhu, izčrpanosti in bolečin povzroči tudi izgubo apetita.
• Odpoved ledvic lahko povzroča zastajanje vode, slabost, bolečine v trebuhu in ravno tako izgubo apetita.
• KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen) povzroča težave z dihanjem. Po drugi strani pa lahko povzroča pogosto potrebo po kašlju med hranjenjem, kar je za bolnika lahko zelo neprijetno.
• Anksioznost, nervoza in depresija lahko močno vplivajo na našo željo po hrani (bodisi jo znižujejo bodisi povečujejo).
• Crohnova bolezen in druge oblike vnetja črevesja tudi bistveno vplivajo na naš apetit.
• Na pomanjkanje apetita lahko vpliva nihanje spolnih hormonov, krvnega sladkorja, kortizola ali ščitničnih hormonov.
• Motnje hranjenja – anoreksija, prenajedanje in bulimija – lahko bistveno vplivajo na željo po hrani.
• Na zmanjšanje apetita lahko vplivajo tudi demenca in druge kognitivne spremembe, bolezni srca, mentalne bolezni, rak in aids.
• Nekatere diete lahko ravno tako znižujejo željo po hrani, predvsem zadnje čase zelo priljubljena ketonska dieta. Enak vpliv ima pri nekaterih tudi post s prekinitvami.

Samopomoč pri izgubi apetita

Pri izgubi apetita si lahko do neke mere pomagate tudi sami. Poskusite z naslednjimi nasveti:

PREBERITE TUDI

Marelice so trde in brez okusa? Odkrijte, kaj gre narobe (in kako to popraviti)

1. Spremenite vzorec prehranjevanja

• Namesto da zaužijete enega ali dva velika obroka na dan, zaužijte več majhnih. To bo razbremenilo vašo prebavo.
• Glavni, največji obrok pojejte takrat, ko je največja možnost, da boste najbolj lačni.
• Poskusite se prehranjevati redno, ob istih urah. Tako boste lažje navadili telo na neki vzorec.
• Naj bodo vaši obroki polnovredni, uživajte hrano najboljše kakovosti in takšno, ki vsebuje dovolj kalorij in hranil. Če dobro prenašate maščobe in vam ne povzročajo slabega počutja, si lahko z dodatkom zdravih maščob pomagate do večjega kaloričnega vnosa.
• Poskusite z začimbami, ki so vam všeč. Morda si boste z njimi lahko ustvarili obrok, ki vam bo bolj prijal. Pri uživanju soli pa bodite zmerni in naj bo najboljše kakovosti.
• Tik pred jedjo ne popijte večje količine tekočine. Ta bi lahko še dodatno zmanjšala vaš apetit.
• Zmanjšajte vnos kave, saj lahko draži želodec in s tem zmanjša apetit.
• Doma imejte na razpolago dovolj sveže hrane.
• Jejte v sproščenem in mirnem okolju in takrat, ko se vam ne mudi.
• Eksperimentirajte s temperaturo in teksturo hrane. Morda vam bo bolj ustrezala hladnejša temperatura, morda toplejša. Morda bi lažje zaužili hrano, ki ste jo zmešali z mešalnikom ali spasirali.

2. Obvladajte slabost

Ta je zelo pogost razlog za izgubo apetita. Povezana je lahko z nosečnostjo, trebušno virozo itd. Tukaj je nekaj nasvetov, ki vam jo lahko pomagajo obvladati:

• Po vsakem obroku bodite v pokončnem položaju vsaj eno uro. Tako omilite pritisk na želodec. Svoj zadnji obrok zaužijte vsaj tri ure pred odhodom v posteljo.
• Poskusite s pitjem ingverjevega čaja. Če vam okus ne ustreza, si v predel želodca vmasirajte ingverjevo eterično olje (zmešajte z nekim drugim baznim oljem ali kremo).
• Vitamin B6 naj bi pripomogel k zmanjševanju simptomov PMS, simptomov jutranje slabosti in pomirjal razdražen želodec.
• Preverite, kako prenašate kamilični čaj. Nekaterim ublaži simptome slabosti. Pozor – drugi imajo nasprotne izkušnje.
• Naredite si aromaterapijo z eteričnim oljem poprove mete ali pa si ga vmasirajte v vrat in prsni koš.
• Poskrbite za svež zrak – redno zračite svoje bivalno okolje in čim več časa preživite zunaj.
• Poskusite s komplementarnimi metodami – akupunktura, bioterapija, meditacija itd.

3. Odpravite vzroke za težave s prebavili

Če ste izgubili apetit zaradi bolezni prebavil, če vas boli želodec, peče zgaga, ste zaprti, napihnjeni ipd., poskusite naslednje:

• Jejte protivnetno hrano. Vključno s sadjem, zelenjavo, zdravimi maščobami in dobrimi viri beljakovin.
• Pri zaprtju poskrbite za to, da zaužijete dovolj vlaknin. Jejte zelenjavo, sadje, čia in lanena semena, avokado in živila, bogata z magnezijem.
• Uživajte probiotična živila in/ali kakovostne probiotike.
• Omejite vso hrano, ki vam povzroča prebavne težave (sladkor, mlečni izdelki, gluten, predelana hrana, sintetični aditivi, rafinirane maščobe, hitra, ocvrta hrana in delikatesni izdelki).
• Obvladajte stres.
• Poskrbite za dovolj spanja.
• Popijte dovolj sveže, čiste vode.
• Prenehajte kaditi in piti kavo ter alkohol.

4. Bodite dovolj fizično aktivni

Fizična aktivnost je naravni regulator apetita. Lahko ga poveča in pomaga normalizirati na dolgi rok.

5. Spopadite se s svojimi psihološkimi težavami in stresom

• Izvajajte jogo, dihalne vaje, meditirajte.
• Bodite več zunaj, na svežem zraku in sončni svetlobi, da povečate raven vitamina D (razmislite tudi o dodatkih vitamina D!).
• Za podporo nevrološkemu sistemu uživajte adaptogena zelišča.
• Pojdite na masažo.
• Pred spanjem si privoščite solno kopel, ki vas bo sprostila.
• Poiščite pomoč pri družini, prijateljih, sorodnikih ali pa se obrnite na primernega terapevta oziroma podporno skupino.
• Privoščite si aromaterapijo s sivko, kamilico ali sveto baziliko.
• Poskrbite za dovolj spanja.