Vitamin D se razlikuje od drugih vitaminov, ki jih lahko telo dobi le z ustrezno prehrano. Naše telo je sposobno samo tvoriti vitamin D, vendar pa le ob pogoju, da smo vsaj nekaj minut dnevno izpostavljeni soncu. Pomanjkanje vitamina D predstavlja resno težavo, saj se z njim sooča vse več ljudi. V zimskem času navkljub vsem dobrotam na obloženih mizah prihaja do pomanjkanja nujnega vitamina D.
Kaj je vitamin D?
Gre za steroidni, maščobo topni hormon, ki se v večini (80–90 %) tvori v našem telesu in na raven katerega lahko s prehrano vplivamo le v majhni meri (10–20 %).
Nastanek vitamina D v našem telesu
Vitamin D se tvori v naši koži pod vplivom sevanja UVB prek provitamina 7-dehidroholesterola ali pa ga v manjši meri užijemo s hrano. V obeh primerih je do te stopnje v biološko neaktivni obliki. Da se aktivira, mora v telesu skozi vrsto reakcij. Prva poteče v jetrih, kjer se veže s kisikom v kalcidiol oz. 25-hidroksivitamin D3. Druga reakcija v večji meri poteče v ledvicah, kjer se oblikuje v fiziološko obliko, 1,25-dihidroksivitamin D3 ali kalcitriol. Ledvice so glavni organ, v katerem nastaja tako pomemben kalcitriol, vendar ta proces lahko poteka tudi zunaj ledvic (mielomske, kostne, zarodne, črevesne in kožne celice). Med nosečnostjo kalcitriol nastaja tudi v placenti zarodka.
Prehrana in vitamin D
Prehranski viri vitamina D so skromni. V malih količinah ga naravno vsebujejo mastne ribe (sardelice, sled, skuša, divji losos), jajčni rumenjak. Vitamin D je lahko dodan določenim mlečnim ter drugim obogatenim izdelkom, ki so sicer revni z vitaminom D (razna žita za zajtrk, namazi ter sojini ali drugi rastlinski napitki). Z živalsko hrano v telo vnašamo holekalciferol oz. vitamin D3, z rastlinskimi pa ergokalciferol ali vitamin D2. Slednjega naravno najdemo le v gobah in kvasu.
Zakaj je vitamin D tako pomemben?
Vitamin D podpira delovanje celičnih procesov, živčno-mišične funkcije in spodbuja tvorbo kostnine. Prav tako ima vlogo pri uravnavanju imunskega sistema in preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni. Če je katerikoli vitamin odsoten v prehrani ali ni pravilno absorbiran v telo oz. če ga je preveč (temu pravimo hipervitaminoza), lahko pride do pojava specifičnih bolezni.
Večja pomanjkanja vitamina D so v državah z višjo geografsko širino (npr. skandinavske države). Pri nas pa do pomanjkanja pogosto prihaja jeseni in pozimi. Vzrok za pomanjkanje je preživljanje večjega dela dneva v zaprtih prostorih, kar se posledično kaže s premajhnim časom izpostavljanja sončnim žarkom.
Potrebam po vitaminu D zdrav posameznik zadosti že s 15 minutami gibanja na svežem zraku v času od aprila do septembra. Dobro je, da imamo vsaj obraz, vrat ter roke izpostavljene sončnim žarkom, prav tako absorpcijo vitamina D zmanjšujejo kreme z zaščitnim faktorjem. Raven vitamina D v telesu je določena z vsebnostjo 25-hidroksivitamina D3 v serumu. Oblika 1,25(OH)2 D3 v splošnem ni primeren kazatelj preskrbljenosti z vitaminom D, saj ima precej kratko razpolovno dobo, to je 15 ur.
Vitamin D je ključnega pomena za močne in zdrave kosti
Vitamin D pospešuje absorpcijo kalcija in fosforja, ki sta ključna minerala za ohranjanje zdravih kosti. Pomanjkanje vitamina D ima lahko tako posreden vpliv na zmanjševanje kostne gostote. Na omenjeni vitamin morajo biti še posebej pozorni starejši ljudje, saj je pomanjkanje povezano tudi s pogostejšimi zlomi in drugimi težavami, do katerih lahko prihaja zaradi oslabljenih kosti.
Zmanjševanje tveganja za diabetes
Zadostne količine vitamina D znižujejo tveganje za razvoj diabetesa tipa 1 in tipa 2. Čeprav je diabetes tipa 1 v največji meri gensko pogojen, pa imajo lahko vpliv tudi nekateri drugi dejavniki, med njimi tudi pomanjkanje vitamina D. Še mnogo pomembnejši pa je vitamin D za preprečevanje diabetesa tipa 2, saj preprečuje razvoj inzulinske odpornosti in spodbuja delovanje celic, ki so odgovorne za tvorbo inzulina. Pomaga pa tudi diabetikom pri uravnavanju krvnega sladkorja.
Zdravo srce
Tisti, ki jim primanjkuje vitamina D, naj bi bili tudi v precej večji nevarnosti za razvoj srčno-žilnih bolezni. Še posebej nevarna je kombinacija povišanega krvnega tlaka in pomanjkanja vitamina D. Povezava sicer še ni povsem raziskana. Domneva se, da bi bil lahko pomemben dejavnik tudi to, da so ljudje, ki imajo dovolj vitamina D, običajno tudi bolj fizično aktivni. Aktiven življenjski slog pa je seveda izjemno pomemben tudi za ohranjanje zdravega srca.
Vitamin D lahko pomaga preprečevati tudi depresijo
Vse več znanstvenih raziskav nakazuje, da naj bi imel vitamin D pomembno vlogo tudi pri preprečevanju depresivnih obolenj in pri blaženju simptomov pri tistih, ki se že soočajo z depresijo. V skladu z eno izmed teorij naj bi vitamin D povečal tvorbo serotonina v naših možganih – hormona, ki nas navda z občutkom sreče. Vitamin D naj bi najbolj koristil prav tistim, ki doživljajo zelo intenzivne simptome depresije.
Povečevanje mišične mase
Sodeč bo nedavnih raziskavah naj bi obstajala tudi povezava med rastjo mišic in vitaminom D. Ugotovljeno je, da so rezultati športnikov, ki jim je primanjkovalo vitamina D, pogosto slabši od tistih, ki nimajo tovrstnih težav. Ko so športniki iz prve skupine poskrbeli za spodbujanje tvorbe vitamina D ali pa so si pomagali s prehranskimi dopolnili, so opazili tudi izboljšanje rezultatov.
Vitamin D za krepitev imunskega sistema
Eden od razlogov, zakaj so prehladi in gripa še posebej pogosti v zimskem času, bi bilo lahko tudi pomanjkanje sončne svetlobe. Vitamin D namreč pomaga pri krepitvi imunskega sistema, po drugi strani pa lahko pomanjkanje tega pomembnega vitamina privede do oslabitve našega naravnega imunskega ščita, zaradi česar smo v precej večji nevarnosti, da zbolimo.
Preberite tudi: Osteoporoza: Kaj je in kakšna prehrana se priporoča