Alzheimerjeva bolezen: Ali jo lahko preprečimo?

Alzheimerjeva bolezen spada med najpogostejše oblike demence. Zaradi demence nam upadejo kognitivne sposobnosti in v nekaterih primerih  imajo bolniki z Alzheimerjevo boleznijo težave z govorom, razumevanjem tako pisane ko govorjene besede, prepoznavanjem določenih predmetov in zdravo presojo. Ob že napredovanih oblikah bolezni imajo bolniki težave z opravljanjem popolnoma preprostih vsakodnevnih nalog, pogosto pa sploh ne vedo, kje so.

Alzheimerjeva bolezen vedno pogostejša

Do nedavnega je Alzheimerjeva bolezen prizadela le nekatere starejše ljudi, v zadnjih nekaj desetletjih pa se starost obolelih hitro niža. Zakaj? Kaj se je tako drastično spremenilo, da človeško živčevje, še posebej možgani, odpove poslušnost toliko prej? Je kriv prehiter in stresen način življenja, morda previsoke zahteve, ki si jih postavimo? Pohlep nas žene, da hočemo narediti več, kot zmoremo, in tako izčrpavamo srce. Skrbi, ki si jih nalagamo, pa škodujejo vranici. Od tod napetost, ki nam povzroči nespečnost, živčnost, težave s prebavo, migrene, motnje koncentracije in podobno.

Morda se premalo gibljemo in nepravilno dihamo ali pa morda prehrana ne zadosti vsem našim potrebam. Za Alzheimerjevo bolezen je značilno, da med živčnimi celicami nastajajo beljakovinski fragmenti, ki jim pravijo “amiloidni plaki” ali obloge. Ti se ne razgradijo, tako kot to poteka v zdravih možganih, temveč se kopičijo in poškodujejo živčne celice. Povzročijo lokalna vnetja. Ko so povezave med živčnimi celicami prekinjene, začnejo ti deli živčevja odmirati. Ali lahko to preprečimo?

Opozorilni znaki Alzheimerjeve bolezni

Opozorilni znaki Alzheimerjeve bolezni se lahko pojavijo tudi že 20 let pred opaznimi simptomi. Raziskave kažejo, da k razvoju Alzheimerjeve bolezni vplivajo kajenje, depresija in neaktivnost. Življenjski slog torej pri našem zdravju igra zelo pomembno vlogo.

Alzheimerjeva bolezen ima nekatere značilne simptome

Simptomi Alzheimerjeve bolezni so različni in se s časom poslabšajo. Nekateri od teh simptomov vključujejo:

1. Težave s spominom: Eden od prvih znakov Alzheimerjeve bolezni je težava s kratkoročnim spominom. Oseba morda ne bo mogla zapomniti nedavnih dogodkov ali novih informacij.
2. Težave z orientacijo: Osebe z Alzheimerjevo boleznijo se lahko izgubijo na znanih mestih ali imajo težave pri sledenju časa.
3. Težave z govorom ali pisanjem: Oseba lahko ima težave pri iskanju pravih besed ali pri sestavljanju stavkov.
4. Spremembe razpoloženja ali vedenja: Spremembe lahko vključujejo nihanje razpoloženja, depresijo, anksioznost ali apatijo.
5. Težave pri sprejemanju odločitev: Oseba morda ne bo mogla sprejemati dobrih odločitev ali reševati vsakdanjih problemov.
6. Izguba zanimanja za hobije ali druge dejavnosti: Oseba morda ne bo več zainteresirana za stvari, ki so ji bile v preteklosti všeč.
7. Težave pri opravljanju vsakodnevnih opravil: S časom oseba morda ne bo več sposobna opravljati rutinskih opravil, kot so kuhanje, čiščenje ali oblačenje.

V primeru opažanja teh simptomov se je pomembno obrniti na osebnega zdravnika, saj lahko zgodnje odkritje in zdravljenje pomagata pri upočasnitvi napredovanja bolezni.

Kako lahko zmanjšamo možnost za nastanek Alzheimerjeve bolezni?

Hoja vsak dan

Ni se vam treba vpisati v najbolj popularen fitnes center, da bi poskrbeli za vitalnost svojih možganov. Zanimivo je, da ne obstaja nobena povezava med tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni in naporno telesno dejavnostjo. Prav nasprotno, gibanje je najboljši način, kako lahko zmanjšamo tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni. Redna hoja pomaga povečati volumen možganov, kar korelira z zmanjšanim tveganjem za Alzheimerjevo bolezen. Redna telesna dejavnost torej zelo pomaga.

Spremenite odnos

Stres in depresija pripomoreta k zmanjšanemu tveganju za pojav kroničnih bolezni. Ni presenetljivo, da je tudi depresija zgodnji znak demence. Pri ljudeh, ki znake depresije kažejo že v srednjih letih, je tveganje za nastanek Alzheimerjeve bolezni večje. Številne raziskave kažejo, kako velik vpliv pri preprečevanju upada miselnih sposobnosti ima pozitiven odnos do življenja. Lahko postanete prostovoljec, meditirate ali uporabljate katero od strategij ozaveščenega dihanja. Če trpite za hujšo obliko depresije, obvezno poiščite strokovno pomoč.

Prenehajte kaditi

Številne raziskave kažejo, kako močno se pri verižnih kadilcih z leti zmanjša gostota sivine v primerjavi z nekadilci. Kajenje pravzaprav podvoji tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Na srečo se tovrstno tveganje s prenehanjem kajenja močno zmanjša.

Naučite se česa novega

Pletenje, igranje družabnih iger ali učenje katerekoli nove veščine v srednjih letih lahko zmanjša upad spominskih sposobnosti za 40 do 50 %. Gledanje televizije ne šteje! Pri starostnikih, ki več kot sedem ur na dan preživijo pred televizijskim sprejemnikom, se verjetnost za upad pomnjenja poveča za 50 %. Tudi igranje kakšnega glasbenega instrumenta pomaga ohranjati kognitivne funkcije.

Bodite družabni

Raziskave kažejo, da je tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni pri družabnih ljudeh za kar 50 % manjše. Z rednim druženjem z drugimi ljudmi tako ne boste le poskrbeli za boljše razpoloženje, ampak tudi za svoje zdravje.

Alzheimerjeva bolezen – kako nam pri preprečevanju te bolezni pomagajo začimbe?

Čili

Čili krepi imunski sistem, širi žile in spodbuja prekrvavitev, znižuje vročino, deluje protivnetno in protibakterijsko. Ta začimba v možganih sprošča endorfine. Tako ustvarja dobro počutje in spodbuja k aktivnosti. Novejše raziskave kažejo, da salicilati, ki jih vsebuje čili (salicilna in acetilsalicilna kislina), varujejo pred Alzheimerjevo boleznijo, saj zavirajo oksidativne procese v možganih.

Koromač

To je ena izmed najbolj priljubljenih zdravilnih rastlin svete Hildegarde. Cenili so ga že antični zdravniki. Poleg neštetih drugih zdravilnih lastnostih so nekatere raziskave dokazale, da semena koromača uspešno delujejo na izboljšanje spomina, celo pri zelo kompleksnih stanjih, kot so ADHD (motnja pozornosti s hiperaktivnostjo), disleksija in Alzheimerjeva bolezen.

Melisa

Pravijo, da melisa razveseljuje srce in da v sebi nosi moč 15 drugih zelišč. Paracelsus ji pravi kar “eliksir življenja”, ki pomlajuje, krepi možgane in osveži opešano naravo. Melisa je topla in oseba, ki jo rada uživa, naj bi se veliko smejala. V ljudski medicini je znano njeno blagodejno delovanje pri sproščanju nemira, razdražljivosti in težavah s spanjem. Stresna stanja odpravljamo s pitjem čaja in z melisino kopeljo. Pomaga pri izčrpanosti in pri motnjah delovanja srca, če so živčnega izvora. Tudi trebušna votlina je oživčena, zato melisin čaj pomirja menstrualne krče in razdražen želodec. Priporočljiva je za nosečnice, ki jim je pogosto slabo in bruhajo.

Iz enega izmed angleških raziskovalnih centrov pa prihaja zanimiva študija o uporabi aromaterapije z eteričnim oljem melise. V dvojno slepo in s placebom kontrolirano študijo so bili vključeni bolniki s hudo obliko demence. Polovici bolnikov so štirikrat dnevno na obraz in roke nanašali eterično olje melise, pomešano z osnovnim oljem (10% koncentracija), drugi polovici pa so nanašali le osnovno olje. Osebam, ki so prejemale melisino olje, so se za 30 % zmanjšali klinični znaki bolezni, kar za hudo demenco pomeni znatno izboljšanje kakovosti življenja. Podobnih študij s spodbudnimi rezultati je še veliko.

Črna kumina

Že stari Egipčani, Grki, Rimljani, Arabci in drugi so poznali njene zdravilne lastnosti. Prerok Mohamed je dejal, da črna kumina ščiti pred vsemi boleznimi, razen pred smrtjo. V severni Afriki velja za drogo ljubezni. Najraje jo žvečijo, tako da se dragocene učinkovine sprostijo že v ustni votlini. Ibn Sina, arabski zdravnik iz srednjega veka, je črno kumino opisal kot rastlino, ki dviga življenjsko energijo, premaga utrujenost in vrne voljo do življenja. Karel Veliki je ukazal gojiti črno kumino v samostanih in s tem pripomogel k njeni razširjenosti tudi v Evropi. Pravili so ji “črni koriander” in so jo dodajali kruhu. Iz olja črne kumine so izdelovali lepotilne in pomlajevalne kreme, dišavno vodo in puder. Ljudskim zdravilcem pa je pomagala odpravljati bule, vnetja, posledice kačjih ugrizov in stekline. Še danes je priznano delovanje črne kumine pri zdravljenju astme in alergij. Novejše študije poročajo o uspehih pri zdravljenju več oblik raka.

Obstajajo mnogi znanstveni dokazi o zaščitnem delovanju črne kumine na živčevje. Predvsem njena glavna sestavina – timokinon – ščiti živčne celice pred propadanjem. Nova študija malezijskih znanstvenikov poroča, kako olje črne kumine pomaga ohraniti kognitivne sposobnosti in ščiti pred nevrodegenerativnimi boleznimi, vključno z Alzheimerjevo boleznijo.

Rožmarin

Rožmarin je bil vedno povezan z ljubeznijo in osvobajanjem duha. Zato so ga Grki darovali boginji ljubezni Afroditi. Ko smo raztreseni in zbegani, nas “spravi k sebi”. Aromaterapevti ga uporabljajo, da hitro vzbudijo čute in zbistrijo um osebe.

Deluje na vse prebavne organe, predvsem jetra in žolčnik, pomaga proti prebavnim motnjam – blaži krče. Pomaga tudi pri boleči menstruaciji in izboljšuje prekrvavitev ženskih spolnih organov. Vsebuje močne antioksidante, zato razkisa telo in deluje proti revmi ter putiki, uspešno deluje pri zdravljenju raka dojke in levkemije.

Čeprav točen mehanizem delovanja ni poznan, je rožmarinska kislina pokazala preventivno delovanje pri Alzheimerjevi bolezni. V nekaterih primerih so dokazali celo njen terapevtski učinek. Pri omenjeni bolezni se namreč nabirajo proteinske amiloidne obloge in ovirajo komunikacijo med živčnimi celicami.

V zdravih možganih beljakovina beta amiloid razpade in se izloči. Rožmarinska kislina preprečuje odlaganje amiloidne obloge in pospeši razpadanje že nastale obloge. Tudi acetilholin je pomemben za dobro komunikacijo med živčnimi celicami. Rožmarin vsebuje več kot pet antioksidativnih snovi, ki zavirajo razgradnjo acetilholina, ki ga pri bolnikih, ki jih je prizadela Alzheimerjeva bolezen že tako primanjkuje.

V isti ameriško-japonski raziskavi so še dokazali, da karnozolna kislina izboljšuje spominske funkcije ter ščiti možgane pred oksidativnimi procesi in tako znižuje tveganje za druge nevrodegenerativne bolezni, kot so kap, Parkinsonova bolezen in ALS (amiotrofična lateralna skleroza – bolezen motoričnih celic v možganih in hrbtenjači). Torej lahko upravičeno verjamemo ljudskemu reku, da “rožmarin je za spomin”.

Žafran

Žafran je ena izmed najstarejših kulturnih rastlin in že od vsega začetka so jo zdravniki uporabljali pri zdravljenju in izdelavi lepotil. Ena najbolj klinično preizkušenih indikacij za žafran je Alzheimerjeva bolezen. Poleg kurkume, čilija, melise, rožmarina, črne kumine in še nekaterih drugih rastlin, v to skupino sodi tudi žafran. Skupina znanstvenikov z iranskega psihiatričnega raziskovalnega centra je izvedla dve dvojno slepi študiji. Ena je trajala 22 tednov, druga pa 16 tednov. V študijo je bil  vključen 101 bolnik z blago do zmerno obliko Alzheimerjeve bolezni. Naključno so izbrali skupino, ki je prejemala po 1 kapsulo žafrana (15 mg žafranovih brazd) dvakrat dnevno. Druga skupina je prejemala placebo, tretja pa sintezno zdravilo donepezil (10 mg na dan), ki spada v skupino zdravil, imenovanih zaviralci acetilholin-esteraze, in se uporablja pri Alzheimerjevi bolezni.

Stanje bolnikov so spremljali po lestvici za oceno kognitivnih sposobnosti bolnikov (ADAS-cog) in po lestvici za klinično oceno demence (CDR-SOB). Na ta način navadno merijo napredovanje bolezni. Rezultati so pokazali, da je žafran po 22 tednih pokazal podobno učinkovitost kot sintezni donepezil. Neželenih učinkov, kot sta slabost in bruhanje, v skupini, ki je jemala žafran, ni bilo, v skupini z donepezilom pa so bili pogosti. V 22-in v 16-tedenskem poskusu se je pokazalo precejšnje izboljšanje v primerjavi s placebom. Poleg tega so dokazali, da žafran v odmerku 30 mg/dan znatno zavira odlaganje beta-amiloida v možganih in tako vpliva na izboljšanje stanja bolnika z blago do zmerno obliko AB ter je popolnoma varen za uporabo v tem odmerku.

Razne raziskave kažejo, da žafran preprečuje odmiranje živčnih celic in zmanjšuje težave s spominom. Obstaja celo raziskava, v kateri so dokazali delovanje žafrana proti Parkinsonovi bolezni.

Začimbe imajo še mnoge druge zdravilne moči, najbolj pa cenimo njihovo preventivno delovanje. Zaradi tega so jih nekoč davno modri ljudje tudi vključili v prehrano. Znanje o tem ni izgubljeno, le poiskati in uporabiti ga je treba.

Kurkuma

Raziskovalci pa so pod drobnogled vzeli tudi kurkumo oziroma njeno glavno sestavino – kurkumin, ki je v zadnjih letih postala zelo iskana in tudi raziskovana sestavina. Najdemo ga tudi v mnogih prehranskih dopolnilih. Najbolj izpostavljena lastnost kurkumina naj bi bila njegova sposobnost zaviranja vnetnih procesov v telesu. Raziskave so torej obetavne, v zadnjem času je bilo na to temo tudi nekaj obširnih objav, ki dokazujejo potencialno koristne učinke kurkumina.