Prijava
Čili – kajenska ali pekoča paprika, je znan po žgočem okusu, ki ga daje nekaterim indijskim, mehiškim in kitajskim jedem. Uporabljajo ga tudi za spodbujanje prebave in za lajšanje bolečin. Za njegove zdravilne lastnosti so zaslužne oljne spojine, imenovane kapsaicinoidi.
Razširjena je predstava, da jedi s čilijem nevzdržno žgejo v ustih in še kje, vendar je na razpolago širok izbor pekočih okusov in ni treba, da v jedi prevladujejo. Če čili uporabljamo z občutkom, lahko lepo poskrbi za oplemenitenje arome. Le ljudje, ki redno jedo čili, se na njegov pekoč okus privadijo in si včasih pripravijo tudi resnično ostre jedi.
Čili – Kolumbov poper
V času velikih Kolumbovih odkrivanj novih celin, so njegove ladje priplule nazaj v Evropo vedno z določenimi »novimi odkritji« iz vrst začimb. Evropejce je prav posebno prevzel poper, ki je nudil edinstvene gastronomske užitke v kuhinjah bogatih. V želji, da bi jih Kolumb obdaril z velikimi količinami teh dobrot, so mu bili pripravljeni financirati plovbe.
Pomorščak se je ponovno podal na pot, namesto Indije pa je pristal na obalah Amerike, kjer popra kljub napornemu iskanju ni našel. Ker poprovca kot rastline ni poznal, je preizkušal vse bilke, da bi le našel nekaj pikantnega, enakovrednega popru. Našel je nekaj novega – čili, ki ga je doma predstavil kot novo »pikantno zlato« – kajenski poper. Ime najverjetneje izvira iz jezika staroselskih Indijancev Tupi, ki so plodove čilija imenovali kyinha.
Zaradi velikih stroškov plovbe je iznajdljivi pomorščak poskušal prepričati svoje finančne podpornike, da je našel novo vrsto popra in se je zato čilija prijelo tudi ime »Kolumbov poper«. Pozneje so ga imenovali tudi brazilski poper, španski poper, indijanski poper … Kljub svoji izredni pekočnosti pa nikoli ni dosegel slovesa in cene pravega popra.
Več kot le pekoče
Čili izvira iz nekaj vrst rastlin rodu capiscum in je v sorodu z nepekočimi rdečo, zeleno in rumeno papriko, ki jih uporabljamo pri pripravi različnih jedi. Po vsebnostih zdravilnih učinkovin pa je čili bolj pomemben kot katerakoli prej omenjena paprika; prekosi tudi poper. Čeprav mleto pekočo papriko pogosto imenujemo kajenski poper, rastlina ni v sorodu s poprovcem. Pri čiliju gre za plod (zmlet v prah) natančno določene vrste čilija, medtem ko je kajenski poper mešanica več vrst posušenih rdečih čilijev, ki so lahko zmleti v prah.
Slovenske trgovine nam danes ponujajo različne vrste čilijev, ki jih uporabljamo glede na namen. Imajo tudi različne stopnje ostrine, ki je danes izražena v merski enoti skovil. Najbolj blaga skupina je Capsicum annuum, sledi C. frutescens (v to skupino sodi tudi čili, iz katerega izdelujejo znano omako Tabasco), nato sledijo C. baccatum, C. pubescens in C. chinese – to so najbolj pekoči čiliji na svetu. Zaradi svojega močnega delovanja na telo, so jih nekoč uporabljali tudi za mučenje. Snov, ki v čiliju povzroča močno pekoč občutek, se imenuje kapsaicin. Od vsebnosti te snovi je odvisna ostrina posamezne sorte. Telo pekoče sorte čilija vsebuje celo do tri odstotke kapsaicina.
Sveža oblika čilija ponuja dobremu gurmanu tudi zelo širok spekter drugih okusov (le-teh ni v posušeni in mleti obliki), kar znajo v svoji kulinariki izkoristiti domačini v deželah, kjer je čili doma (Latinska Amerika, Karibi …).
Čili odžge bolečino …
Stara ljudska medicina o čiliju pravi, da spodbuja delovanje telesa in ga okrepi ter je naravni antibiotik in antiseptik. Njegova uporaba je tudi danes v zdravilstvu večplastna. Deluje lahko zunanje, v obliki raznih mazil ali obkladkov, in tudi notranje.
Pri zunanjem nanosu na kožo glavna sestavina – kapsaicin deluje kot zelo učinkovito sredstvo za odpravo bolečin. Pomaga lajšati zlasti bolečine ob artritisu, pasovcu, po operacijah ali bolečine zaradi poškodb živčevja, ki jih povzroča sladkorna bolezen. Preliminarne študije so pokazale, da mazila s čilijem lahko olajšajo tudi srbenje pri luskavici. V pomoč naj bi bila tudi ob razbolelosti in bolečini pri fibromialgiji.
Čilijevo mazilo v povprečju vsebuje od 0,025 do 0,075 odstotka kapsaicina in je najbolj učinkovito, če ga uporabljamo redno vsak dan. Z njim na tanko premažemo prizadeta mesta. Mazilo je treba temeljito vtreti. Preden bolečina mine, lahko traja nekaj tednov.
Občutljivost kože za čili je od posameznika do posameznika zelo različna, zato mazilo najprej preizkusimo na majhnem, še posebno bolečem delu kože. Če se izkaže za učinkovito in ne povzroča neprijetnih posledic, lahko uporabo razširimo na celoten boleč predel.
… in jo povzroča
Da si čilija ne bi nehote zanesli v oči, si moramo po uporabi temeljito umiti roke z milom in toplo vodo ali med nanašanjem uporabljati primerne rokavice, ki jih po uporabi zavržemo. Namazani del je priporočljivo prekriti z ohlapnim povojem. Pri uporabi čilijevega mazila za lajšanje bolečin na prstih ali dlaneh počakajmo 30 minut, da mazilo prodre v kožo, in šele nato sperimo roke. Vendar med čakanjem še posebno pazimo, da se ne dotaknemo kontaktnih leč ali občutljivih delov obraza, kot so oči, nos ali usta.
Lonček z mazilom shranimo na temnem mestu in ga zavarujmo pred velikimi temperaturnimi spremembami. Pazimo, da bo vedno shranjen na otrokom nedosegljivem mestu.
Čilijevo mazilo pogosto povzroči rahlo neprijeten, pekoč občutek, ki v prvih dneh uporabe traja dobre pol ure. Po nekaj dneh redne uporabe ta učinek navadno izgine.
Če uporabimo preveč mazila ali vdihnemo njegov vonj, lahko to sproži kašelj, kihanje, solzenje ali razdraženost žrela. Če zaide mazilo v oči, lahko povzroči močno žgočo bolečino, vendar nobene trajne škode. Prizadeto mesto dobro izperimo z vodo ali mlekom.
Čili najlaže odstranimo s kože tako, da ga speremo s toplo milnico. Pomaga lahko tudi kis, vendar ga ne uporabljajmo v bližini oči.
Čilijevo mazilo lahko uporabljamo tudi v kombinaciji z drugimi protiartritičnimi zdravili, vključno z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili. Takšna uporaba lahko omogoči, da znižamo odmerek siceršnjih zdravil, kar zmanjša možnosti za pojav neželenih stranskih učinkov. Seveda pa smemo odmerek spremeniti le na zdravnikovo priporočilo.
Pekočega mazila s čilijem nikoli ne nanesemo neposredno na rane ali odrgnjeno kožo!
Pospešek prebavi
- Redno uživanje pekočega čilija (zaradi nekaterih sestavin) spodbuja krvni obtok in pomaga preprečevati nastajanje krvnih strdkov. Kot vemo, so posledica oblikovanja krvnih strdkov, ki lahko zamašijo ožilo, možganska kap in nekatere oblike srčnega napada.
- Čili povzroči tudi čiščenje dihalnih poti. Pri uživanju pekočega čilija se sprostimo, zasolzijo se nam oči in teče nam iz nosu. Čili s svojim ogrevajočim, spodbujajočim delovanjem poveča količino sluzi, prečisti dihalne poti in je tako v pomoč pri kašlju in prehladu.
- Čili spodbuja tudi prebavo, poveča namreč izločanje želodčne kisline, kar nam zagotavlja, da je je dovolj za uničenje večine bakterij v hrani in je prebava učinkovita.
Začasno pospeši tudi porabo kalorij. Pri prostovoljcih, ki so pri obroku pojedli tri grame čilijeve omake, se je kalorijska poraba v naslednjih nekaj urah v povprečju povečala za 25 odstotkov.
Znanstveno potrjeno
Pri čiliju je delovanje neposredno povezano z zaužito količino. V povprečju so pri večini raziskav uporabljali od 2,5 do 3 grame zaužitega čilija na dan. V takšni količini lahko pomaga pri prebavnih motnjah.
Italijanski znanstveniki so tudi dokazali, da v takšni količini na dan ne vpliva na nastanek hemoroidov in da je varen za uporabo tudi po operaciji le-teh. Pa vendar ne pozabimo, da čili lahko prispeva k pekočemu občutku in bolečini pri iztrebljanju.
Objavljeni članki v publikaciji Experimental and Toxicologic Pathology govorijo o tem, da čili ohranja elastičnost žil in zmanjša tveganje za bolezni srca in ožilja. Tako delovanje pripisujejo delovanju salicilatov v čiliju, in to predvsem salicilni in acetilsalicilni kislini. Novejše raziskave potrjujejo, da salicilati lahko varujejo pred Alzheimerjevo boleznijo, ker zavirajo oksidativne procese v možganih.
Salicilati kot antioksidanti zavirajo tudi razvoj tumorjev. Skupaj z drugimi antioksidanti v čiliju dokazano ščitijo pred rakom jeter.
Čili dokazano lahko uporabljamo za zdravljenje bolečih mišičnih krčev, pri nevralgičnih obolenjih in vnetih sklepih. Kapsaicin namreč vpliva na nastajanje endorfinov v telesu, ki delujejo zavirajoče na nastanek bolečine na naraven način. Ista snov lajša tudi hud glavobol – migreno; posnema namreč učinek nekaterih prostaglandinov, kar naredi senzorične živčne končiče za bolečino manj občutljive.
Najnovejša ameriška raziskava govori o protimikrobnem delovanju saponinov v čiliju. Zaradi tega delovanja ga ameriški znanstveniki predlagajo kot naravno sredstvo za zdravljenje dermatomikoz. Dokazano deluje tudi proti Candidi albicans in proti nevarnim plesnim iz rodu Aspergillus, ki se pogosto razvijejo v hrani.
Sodobna znanost predvsem poudarja, da s čilijem ne smemo pretiravati, saj se njegove koristne lastnosti pri pretirani uporabi lahko sprevržejo v zelo škodljive!
Pikantno olje
Doma si lahko pripravite čilijevo olje: svež ali posušen čili na rahlo strite in namočite v oljčnem olju, potem pa ga pustite stati nekaj tednov v zračnem in temnejšem prostoru, da spusti aromo. Dobili boste kakovostno pikantno olje za začinjanje jedi.
Balkonski čili
Najboljši čili zraste v njegovi domovini, vendar tudi drugod dobro uspeva. Lahko ga gojite v toplih gredah na vrtu ali celo v lončku na balkonu. Pri nas gojeni čili sicer ne bo razvil celotnega spektra okusov, kot ga ima v domovini, a vseeno pride prav in še v lep okras je.
V trgovini
Čili lahko kupimo bodisi kot svežo čili papriko, še pogosteje in lažje pa ga najdemo kot posušeno čili papriko in v zdrobljeni obliki kot mleti čili ali v pekočih omakah (Tabasco, Piri-piri, Cholula …). Dobimo ga lahko tudi v obliki prehranskih dopolnil ali tinkture.
Previdno pri rokovanju
Svežega čilija se nikar ne lotevajmo z »golimi« rokami, ker nas bo neznosno peklo! Za opravilo si nadenimo rokavice ali pa si roke močno namažimo z oljem. Če smo nepazljivi in nam čili zaide na ustnice oziroma jezik …, takoj začnimo izpirati s smetano, jogurtom, mlekom, ne pa z vodo, ker je kapsaicin topen v maščobi in ne v vodi!
Gojenje in sajenje čilija
Obstajajo različne možnosti za gojenje čilija na vrtu ali v stanovanju. Čili lahko gojimo v rastlinjaku, kjer ima veliko naravne svetlobe in dovolj toplote, ki je ključnega pomena za to rastlino, saj izvira iz drugačnih podnebnih razmer od naših.
Če ste izbrali gojenje čilija na vrtu brez zaščite tople grede, je priporočljivo, da so sadike čilija v zavetju večjih rastlin, kljub temu pa morajo imeti dovolj sonca, zato izberite rastline, ki skozi prepuščajo dovolj svetlobe.
Čilije lahko sadite in gojite tudi na balkonu, v zimskem vrtu, ali na okenskih policah v lončkih, povsod pa morate poskrbeti za dovolj veliko količino svetlobe.
